Milena Brgoč – življenje v službi družine in slovenske skupnosti (Slovensko društtvo Melbourne 2)

Milena Brgoč, roj. Zadel, se je rodila 16. marca 1943 v Pivki – Št. Petru pri Postojni. Otroštvo je preživela v številni družini, kjer se je zgodaj naučila trdega dela in skromnosti. Po končani šoli se je izučila za krojačico in šiviljo, pomagala doma na kmetiji ter razvijala svojo ustvarjalnost in natančnost, ki jo je spremljala vse življenje.

Leta 1965 je v domačem kraju spoznala Jožeta Brgoča iz Trnja pri Pivki, ki je živel v Avstraliji. Kratko po srečanju sta se poročila in odšla pod južni križ, kjer sta si ustvarila dom in družino. Rodila sta se jima sin Edvard in hči Tanja. Milena je doma šivala za zaslužek, ponosno vlagala v novo opremo in skrbela za otroka. Družinske nedelje so bile pogosto preživete na slovenskem gričku v Elthamu, kjer sta z Jožetom pomagala pri prostovoljnem delu.

Sčasoma je Milena vedno bolj stopala v ospredje društvenega življenja. Začela je v knjižnici Slovenskega društva Melbourne, kjer je s svojo predanostjo in redoljubnostjo razvila bogato zbirko. Aktivno je sodelovala pri razstavah, urejala društveni arhiv ter postavila temelje sistematičnega zbiranja zgodovinskega gradiva Slovencev v Avstraliji. Ena njenih največjih dosežkov je bila razstava v Emigracijskem muzeju Viktorije, ki je široko predstavila slovensko ustvarjalnost in dediščino.

Milena je s svojim delom postala zgled mnogim. Ne le kot knjižničarka in arhivarka, temveč kot gonilna sila kulturnega in društvenega življenja. Ko je prevzela predsedovanje Slovenskemu društvu Melbourne, najstarejši slovenski organizaciji v Avstraliji, je s skrbnostjo in odgovornostjo vodila tudi najzahtevnejše naloge, od upravljanja društva do organizacije prireditev. Posebej zahtevno je bilo leto 2004, ko je društvo obeležilo petdesetletnico obstoja. Kljub hudi bolezni, ki so jo odkrili leto prej, ni popuščala – prav nasprotno, z neizmerno voljo je še intenzivneje delala za rojake.

Njeno delo je bilo vedno usmerjeno k skupnosti, ne k sebi. Milena je znala povezovati ljudi in navdihovati sodelavce. Bila je prepričana, da je urejena knjižnica, razstava ali arhiv več kot le zbirka – je trajen spomin na trud in življenje slovenskih priseljencev v Avstraliji.

V zadnjih letih je veliko radosti našla v vnukinji Holly, ki ji je bila vir moči in upanja. Čeprav je vedela, da je njena življenjska pot omejena, je do zadnjega skrbela za družino, moža Jožeta in za skupnost, ki ji je posvetila svoje življenje. Pred smrtjo je mirno sprejela minljivost in večkrat ponovila, da je smrt nekaj naravnega.

Milena Brgoč je zapustila neizbrisen pečat v slovenski skupnosti v Melbournu in širše po Avstraliji. S svojo predanostjo, ustvarjalnostjo in čutom za red je postavila temelje, na katerih danes stoji organizirano ohranjanje slovenske kulturne dediščine. V spominu rojakov bo ostala kot vztrajna, topla in predana žena, mati, babica in kulturna delavka, ki je svoj dar podarila drugim.

Komentiraj