
Foto: Simbolna ilustracija UI za Antona (Nina) Samso
Vas Hrastje pri Pivki je 7. julija 1932 pozdravila v svet dečka, ki mu je bilo dano ime Anton, doma pa so mu pravili Nino. Otroštvo v povojni Sloveniji ni bilo lahko – dom je bil skromen, priložnosti pa omejene. Tako kot mnogi njegovi vrstniki se je tudi Nino odločil, da bo srečo in prihodnost iskal v daljni Avstraliji. Leta 1954 se je vkrcal na ladjo in 14. januarja prispel na južno celino, kjer ga je pričakala povsem nova usoda.
Najprej je zaživel v Melbournu, mestu, ki je bilo takrat polno mladih slovenskih priseljencev. Čeprav se nikoli ni poročil in ni ustvaril lastne družine, je bil Nino v krogu rojakinj in rojakov prisoten skoraj na vsakem srečanju. Njegova življenjska vez s skupnostjo so bile barve in čopiči. Bil je ljubiteljski slikar, ki je v prostem času ustvarjal prizore, portrete in slike, ki so imele posebno težo: niso bile namenjene galerijam ali prodaji, temveč ljudem okoli njega.
Njegove slike so krasile slovenske domove kot darila ob rojstvih, krstih, porokah in drugih prazničnih trenutkih. Mlada dekleta in fantje, ki so se zavrteli na slovenskih plesih v Melbournu, so pogosto našli svoj obraz na Ninovi platnici. Zanj je bilo slikanje način, kako se povezati z ljudmi, kako podariti nekaj iz srca, čeprav sam ni imel družine, ki bi mu vračala toplino domačega ognjišča.
Slikarstvo je bilo njegova ljubezen, skupnost pa njegovo oporišče. V barvah je našel lepoto, v slovenski družbi pa občutek pripadnosti. Njegov brat Livio, ki ga je življenje kasneje zaneslo v Perth, je ob Ninovi smrti zapisal, da je zdaj ostal sam, saj so vsi drugi člani družine že pokojni. Njegove besede nosijo tiho žalost, a tudi ponos na brata, ki je znal kljub svoji samoti puščati sledi v srcih ljudi.
Nino Samsa je umrl 29. maja 2006 v Perthu. Bil je eden izmed tistih fantov, ki so šli od doma, a se nikoli niso ustalili v družini. Namesto tega je svojo energijo in nežnost prelival v umetnost – in tako pustil sledove, ki bodo ostali tudi, ko so se zaprla njegova življenjska vrata. Naj počiva v miru, skupaj s čopiči, barvami in nasmehi, ki jih je znal ujeti na platno.