
Foto: Simbolna ilusttracija UI za Ladom Slugo
Ko je 17. oktobra 2012 v bolnišnici v Noble Parku umiralo srce Lada Sluge, je bil obdan z družino, ki ga je spremljala z ljubeznijo.
Lado se je rodil 25. junija 1933 v Pivki. Mladost je zaznamovalo povojno obdobje, ko so številni mladi iskali boljše priložnosti v tujini. Leta 1954 je z letalom prispel v Darwin, od tam pa pot nadaljeval v Bonegillo in nato v Melbourne, kjer si je ustvaril svoj novi dom. Tam je 2. junija 1956 v cerkvi sv. Monike v Moonee Ponds sklenil zakonsko zvezo z Marijo Vidrih s Trnja. V zakonu sta vzgajala štiri otroke – Tanjo, Anito, Stephena in Romana – ki so ob očetu in materi ohranili tudi lep slovenski jezik, saj sta oba starša čutila, da je ohranjanje korenin dragoceno.
Lado je bil znan kot vedno nasmejan človek, pripravljen pomagati in spodbuditi druge. Njegova dobra volja in odprtost pa nista ostali le v krogu družine. Velik del svojega življenja je posvetil Slovenskemu društvu Planica v Springvale, kjer je bil kar 17 let dejaven v vodstvu: kot predsednik, podpredsednik, tajnik in član odbora. Pod njegovim vodstvom in s sodelovanjem drugih je društvo postalo prostor, kjer so se slovenski rojaki počutili doma, kjer so peli slovenske pesmi, praznovali kulturne in cerkvene praznike ter ohranjali vezi z domovino. Lado je znal povezovati ljudi, jih navdušiti za skupno delo in ustvarjati prijetno ozračje, zato je bil v slovenski skupnosti zelo spoštovan.
Še mesec dni pred svojo smrtjo je bil pri sveti maši v Kew – tudi to kaže, kako ga je vera spremljala do zadnjih dni. Ko se je njegovo zemeljsko življenje izteklo, so se družina, sorodniki, prijatelji in številni člani društva Planica skupaj poslovili od njega. Pred pogrebno mašo so molili rožni venec, pokopali pa so ga na pokopališču v Springvaleu.
Za njim žaluje žena Marija, hčeri Tanja in Anita z družinama, sinova Stephen in Roman, vnuki ter širša družina. V spominu pa bo ostal tudi kot človek, ki je v Avstraliji znal združevati Slovence in jim pokazati, kako pomembno je, da kljub razdalji ohranjajo skupnost, jezik in kulturo.