Foto; Simbona ilustracija UI za Olgo Orel
Olga Orel, rojena Sluga, se je rodila 8. julija 1932 v vasi Štjak pri Sežani. V življenje je stopila kot dekle iz Krasa, ki je v sebi nosila močno vez z domovino in globoko spoštovanje do slovenskih korenin. Leta 1954 je sledila mnogim rojakom in se preselila v Avstralijo, kjer si je ustvarila družino in novo življenje.
V Avstraliji se je poročila z Ernestom Orlom, možem, s katerim ju je povezovala ljubezen, a tudi podjetniška žilica in predanost skupnosti. Skupaj sta ustvarila uspešno poslovno zgodbo – družinsko tiskarsko podjetje Finsbury Printing, ki se je razširilo daleč preko meja Adelajde. Podjetje je imelo svoje tiskarne tudi v Melbournu in Sydneyju, in prav pod Olginim vodstvom je podjetje znalo združiti poslovno odličnost z občutkom za skupnost. Leta 2001 je njihova tiskarna v Adelajdi natisnila pomembno knjigo Pax et bonum – Mir in dobro, delo Drage Gelt in Veronike Ferfolja o delovanju slovenskih frančiškanov in redovnih sester skozi pol stoletja.
A Olgina življenjska pot ni bila zaznamovana le s podjetniškim uspehom. Njeno srce je bilo tesno povezano s slovensko skupnostjo v Avstraliji. Dolga leta je posvetila delu na slovenskem radiu, kjer je s toplino in zanosom prinašala glas domovine v domove rojakinj in rojakov. Poučevala je slovenščino in leta 1973 postavila temelje slovenske šole pri Slovenskem klubu, kjer je bila kar enajst let prva učiteljica. Organizirala je kulturne programe, učila plese, pisala besedila in vedno znova iskala načine, kako ohranjati slovenstvo v daljni Avstraliji. Njena predanost ni ostala neopažena – leta 2005 je prejela posebno priznanje Federation of Ethnic Communities’ Councils of Australia za 25 let dela na radiu in izjemen prispevek k multikulturni Avstraliji.
V zasebnem življenju je bila Olga tesno povezana s svojim možem Ernestom, s katerim sta tvorila trden par. Ernest je umrl 8. novembra 2008 v domačem Avberju pri Sežani. Njegov odhod je bil za Olgo velika rana. Najbolj žalosten in usoden trenutek pa se je zgodil prav na dan, ko so se svojci in prijatelji zbrali na sedmini za Ernestom – Olga je takrat doživela možgansko kap, po kateri se nikoli več ni popolnoma opomogla. To je bil trenutek, ko se ji je življenje obrnilo v težko preizkušnjo, a kljub temu je do zadnjih dni ostala obdana z družino, ki ji je pomenila vse.
Olga Orel je umrla 22. septembra 2013 v domu starejših v Adelajdi. Na njenem pogrebu 27. septembra v kapeli Heysen Chapel Jubilee Complex v Centennnial Parku se je od nje poslovila številna skupnost. V slovo je zapel zbor pod vodstvom Adriana Vatovca, ki je uglasbil tudi pesem, napisano izpod Olgine roke. Besedilo pesmi »Domovina, moj rodni dom« je bilo kot ogledalo njenega srca – srca Slovenke, ki je ne glede na razdaljo vedno hrepenela po svojem Krasu in mladostnih spominih.
V žalovanju za njo so ostali sinova Marko in Peter z družinama, sorodniki in številni prijatelji. V njih in v skupnosti, ki jo je sooblikovala, bo ostal živ spomin na njeno življenjsko delo, ljubezen do družine in domovine ter neizmerno energijo, ki jo je vlagala v ohranjanje slovenskega duha v Avstraliji.
Kovček 