Foto: Simbolna ilustracija UI za Ivanko Bole
V vasi Trnje pri Postojni se je 21. aprila 1931 rodila deklica Ivanka Radivo. Njeno otroštvo ni bilo lahkotno, saj je že pri štirinajstih letih začela delati v tovarni Javor v Pivki. A kmalu je v njen življenje stopila ljubezen – Srečko Bole, mladenič iz Avberja na Krasu. Bila sta par, ki ga nobena meja ni mogla ločiti – čeprav sta ju meje dobesedno postavljale na preskušnjo.
Srečko je pobegnil v Italijo, v iskanju svobode in možnosti za boljše življenje. Ivanka mu je želela slediti, a jo je na meji ujela straža. Sedem dolgih mesecev je preživela v zaporu, vendar je skozi vso to stisko nosila eno misel – da jo na drugi strani čaka človek, ki jo ljubi.
Ko se je po prestani kazni vrnila domov, ljubezni ni želela več odlašati. Odločila sta se za poroko – toda ne navadno.
Poročila sta se »po zastopniku«, kar je bila posebna oblika zakonske zveze, dovoljena v času povojnih migracij. Ker mladoporočenca nista mogla biti skupaj v istem kraju – on v Italiji, ona še v Jugoslaviji – je bila na njeni strani navzoča poročna priča, ki je simbolično predstavljala ženina. Poročni obred je potekal kot pravi cerkveni zakon, le da je v času izrekanja »da« nevesta gledala v prazno klop, kjer bi moral stati njen Srečko, in izrekla zavezo možu, ki ga ni bilo poleg nje, a je bil popolnoma prisoten v njenem srcu.
To je bila poroka, pri kateri ni bilo poročnega plesa, ne šopka, ne polke – bilo pa je največ, kar človek lahko da: zvestoba na daljavo.
Ko je Ivanka končno prejela dovoljenje za odhod v Italijo, je mislila, da bo mož tam čakal pred vrati. A usoda se je poigrala še enkrat – Srečko je medtem že odšel naprej, v Avstralijo. Tako je Ivanka še leto dni živela pri njegovih sorodnikih v Italiji – poročena žena brez moža. A ni obupala. Vztrajala je – in končno, maja 1958, sedla na ladjo in odplula za njim.
V Avstraliji sta si ustvarila topel dom, najprej v Adelaidi, nato v Melbournu, kjer so se jima rodile tri hčerke – Justina, Perina in Meri. Po dvanajstih letih so se vrnili v Adelaido, kjer so dekleta odrasla in si ustvarila svoje družine. Po skoraj štirih desetletjih skupnega življenja v tujini je Srečko leta 1997 umrl, Ivanka pa je vse do zadnjih let nosila njegovo prisotnost kot tih, a stalen utrip v srcu.
Ko je 2. aprila 2016 tudi sama zaprla oči, so za njo so ostale tri hčerke z družinami, številni vnuki in pravnuki – in zgodba, ki govori, da se ljubezen ne meri v rožah na poroki, temveč v vztrajnosti dveh ljudi, ki sta rekla »da« – še preden sta lahko drug drugemu pogledala v oči.
Kovček 