
Foto: Simbolna ilustracija UI za Marijo Basioli, roj. Fabjančič
Marija Basioli, roj. Fabjančič, se je rodila 12. oktobra 1937 v Povžanah pri Kozini, v tipični kraški vasi, kjer so ljudje rasli ob skromnosti, samostojnosti in iznajdljivosti. Doma so jo že zgodaj naučili spoštovanja do dela in vrednosti domače hrane, okusov Krasa, sezonskih jedi, zelišč in zavzetosti za družino.
Ko je Marija kot mlado dekle odšla v svet, je s seboj nesla prav to – prirojeno delavnost, toplino v značaju in tisti tihi ponos, ki ga nosijo ljudje iz krajev med kraško gmajno, borovci in burjo. V Avstraliji si je ustvarila novo življenje, a korenin ni nikoli pozabila.
V Sydneyju je dobila delo, ki je zaznamovalo njeno življenje – zaposlila se je kot kuharica v NSW Parliament House. To ni bila navadna kuhinja, temveč prostor, kjer so obedovali premierji, ministri, parlamentarci, gostje iz tujine in številni javni uslužbenci. Marija je tam delala vrsto let, skrbno in predano, ter postala del vsakdana mnogih, ki so vodili državo.
Vsi premierji – od Nevilla Wrana do Boba Carra – so jo cenili in spoštovali. Ni bila le kuharica, bila je dobro znan in priljubljen obraz v zakulisju parlamenta. V kuhinji je vladal red, hrana je bila okusna, Marija pa je znala vsakemu nameniti prijazno besedo. V pomoč ji je bil mož Vlado, doma iz Dalmacije, s katerim sta tvorila uigran in vedoželjen par – v kuhinji in doma.
Čeprav je večino življenja delala med Avstralci, je v parlament prinesla tudi nekaj svojega. Marsikdo od politikov in zaposlenih je pri njej prvič slišal za potico, žlikrofe, ričet ali golaž, pa tudi za dalmatinski brodet, pršut in ribje jedi, ki so jih pripravljali skupaj z možem. S svojim znanjem in spretnostjo je združila okus Krasa in okus Dalmacije ter ga približala ljudem, ki so odločali o usodi države.
Marija in Vlado sta ustvarila družino: sinova David in Boris sta odrasla v Sydneyju, pozneje pa sta ju razveseljevala vnuka Filip in Gabrijela, na katera je bila babica ponosna.
Zadnja leta življenja je spremljala bolezen, vendar je do konca ohranila vedrino. Umrla je 18. aprila 2021 v bolnišnici Concord. Pogrebna sveta maša je bila 26. aprila v hrvaški cerkvi sv. Antona Padovanskega v Summer Hillu, pokopana pa je bila na pokopališču svetega Nikole Tavelića v Rookwoodu, med ljudmi, s katerimi je v Avstraliji delila skupno usodo.
Spomin nanjo ostaja topel in živ – slovenska žena iz Povžan pri Kozini, ki je svoje znanje, okus in srčnost ponesla vse do kuhinje avstralskega p