Foto: Simbolna ilustracija UI za Emila Celina
Ko je 17. maja 2002 v bolnišnici v Wollongongu za vedno zatisnil oči Emil Celin, se je končala dolga in bogata življenjska pot moža, ki je s trdnim značajem, delom in vero premagal številne preizkušnje.
Rojen je bil 27. julija 1927 v Kuteževem pri Ilirski Bistrici, v številni družini Marije in Andreja Celina, kot sedmi otrok. Vsi njegovi bratje in sestre so že umrli.
Pred kratkim smo v tem blogu že pisali o Miroslavu Celinu, prav tako rojenem v Kuteževem, ki je pozneje živel in umrl v Brisbanu. Emilova in Miroslavova življenjska poti sta se, vsaka na svoj način, nadaljevali daleč od doma, a obe imata skupne korenine v tisti istrski vasi, kjer so ljudje znali ceniti delo, vero in družino.
Leta 1943 je Emil, še komaj polnoleten, moral v vojsko. Poslali so ga v Afriko, kjer je doživel hudo vojno izkušnjo – bomba je eksplodirala tik pred njim in ga močno ranila. Izgubil je desno oko in bil na desni strani telesa težko poškodovan. Na Siciliji je zbolel še za malarijo. Pozneje je rad povedal, da ga je Sveto pismo, ki ga je nosil v žepu na prsih, rešilo gotove smrti. V bolnišnici mu je življenje rešila redovnica sestra Clara, ki mu je darovala kri. V zahvalo ji je obljubil, da bo svoji prihodnji hčerki dal ime Klara – in to obljubo je tudi izpolnil.
Po vojni se je vrnil domov in se poročil z Marijo Poklar iz Podgraj. Skupaj sta imela štiri otroke – Ljudmilo, ki je umrla pri štirih letih, ter Klaro, Ireno in Jožeta (Joeja). Življenje v povojni Sloveniji je bilo težko, zato se je Emil leta 1956 odločil za pobeg čez mejo v Italijo. Žena in hčerki so mu sledile po več poskusih in se mu končno pridružile. Tri leta so preživeli v taboriščih v Italiji, kjer se jim je leta 1959 rodil sin Jože. Istega leta so se vkrcali na ladjo Oceanija, ki jih je popeljala v Avstralijo, v deželo novih upov in začetkov.
V Warrawongu pri Wollongongu si je Emil s trdim delom ustvaril dom. Zaposlil se je v železarni Port Kembla Steelworks, kjer je delal vse do leta 1976, ko mu je bolezen preprečila nadaljnje delo. Pokojni Emil Celin zapušča ženo Marijo, hčerki Klaro (poro. Brcar) in Ireno (poro. Dalton) ter sina Jožeta (Joeja) z družinami. Pogrebna maša je bila 21. maja 2002 v Figtreeju, somaševali so patri Valerijan, Ciril, Niko in Filip. Pokopan je na pokopališču Lake Side, Dapto (NSW).
Kovček 