FFoto: Simbolna ilustracija UI za Slavico Hermes
Slavica Hermes, rojena Hrovatin, se je rodila 7. marca 1922 v Prvačini v Vipavski dolini. Njeno otroštvo je zaznamovala revščina med obema vojnama, pa tudi pogum Primork, ki so kljub težkim razmeram znale poiskati pot do boljšega življenja. Tako kot mnoge druge mlade ženske iz teh krajev je leta 1936, komaj štirinajstletna, zapustila domači kraj in se odpravila v Egipt, kjer je začela delati kot varuška pri premožnih družinah v Aleksandriji.
V Egiptu je odrasla in si ustvarila nov dom. Leta 1942 se je poročila z Andrejem Hermesom, prav tako slovenskim izseljencem. Leto kasneje se jima je rodil sin Andree Gabriel, ki je bil Slavicin največji ponos. A življenje v Egiptu se je po vojni začelo spreminjati. Politične razmere so postajale vse bolj negotove, zato se je družina odločila za novo selitev – tokrat v Evropo.
Leta 1956 so se preselili v italijansko pristanišče Genova, kjer so tri leta čakali na priložnost za novo življenje. Končno so leta 1959 odpluli v Avstralijo – deželo, ki je takrat sprejemala številne evropske priseljence. Po prihodu so bili tri tedne nastanjeni v begunskem taborišču Bonegilla, nato pa je Slavica dobila delo v Assumption College v mestu Kilmore.
Kasneje se je družina preselila v Melbourne, kjer je Slavica delala na različnih mestih, največ let pa kot negovalka v otroškem vrtcu v Prahranu. Bila je topla, vestna in potrpežljiva ženska, ki je znala s svojo dobroto in materinsko skrbnostjo pridobiti srca otrok in sodelavcev.
V poznih letih se je zaradi bolezni preselila v Dom matere Romane, kjer je preživela zadnja leta življenja. Rak na prsih, pljučih in kosteh jo je počasi izčrpal, a do konca je ostala mirna in spravljena s svetom. Umrla je v jutru 10. oktobra 2003.
Molitve zanje so potekale v slovenski cerkvi v Kew, pogrebna maša pa naslednji dan v Springvale, kjer so se od nje poslovili sin Gabriel z ženo Sabah in hčerko Carolino Louiso.
Slavica Hermes je s svojo življenjsko potjo – iz majhne Primorske v Egipt in naprej v Avstralijo – pustila sled ženske, ki je znala z voljo in delom premagati vse ovire ter ohraniti slovensko srce pod tujim nebom.
Sl
Kovček 