Foto: Simbolna ilustracija(UI) za Ivana Vidmarja
Ko je v St. John’s Parku nastajal novi slovenski Klub Triglav, so njegovi prvi člani opravili delo, ki je bilo mnogo več kot ustanovitev društva. S svojo pobudo, vztrajnostjo in medsebojno solidarnostjo so postavili temelje skupnosti, ki je slovenskim izseljencem v Avstraliji prinašala občutek doma, varnosti in povezanosti. Bili so tisti, ki so z dejanji pokazali, kako dragocen je skupni prostor, kjer se ljudje lahko srečujejo v jeziku, kulturi in spominu na domovino. Med te pionirje je spadal tudi Ivan Vidmar – človek, ki je Triglav nosil kot svoj drugi dom.
Ivan Vidmar se je rodil 26. januarja 1924 na Razdrtem pri Postojni, v svetu med kraškimi vetrovi in tistim tiho zadržanim primorskim ponosom, ki ga je nosil v sebi vse življenje. Z ženo Margaret, rojeno Blažek, sta ustvarila družino, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja začutila, da doma ni več pravega obetajočega prostora za njune otroke. Leta 1956 so se tako odpravili v Italijo, od tam pa v Avstralijo: sin Viktor je imel tedaj sedem let, hčerka Majda pet.
Pot v nov svet je bila zanesljivo polna neznank, a najtežja Ivanova spremljevalka je bilo domotožje. Ni ga zapustilo niti po letih trdega dela in truda za boljši jutri svoje družine. Prav zato je vsak stik z rojaki pomenil veliko olajšanje – vrnitev med ljudi, ki so govorili njegov jezik, razumeli njegove šale, njegov naglas, njegove tihe skrbi. Ko se je v St. John’s Parku začel oblikovati novi slovenski Klub Triglav, je bil Ivan med prvimi, ki so se mu pridružili. To ni bila le odločitev – bilo je dejanje pripadnosti in hvaležnosti, prostor, kjer je končno znova začutil nekaj domačega.
V Triglavu je Ivan našel skupnost, prijatelje in tisto majhno sidro, ki ga je držalo v ravnovesju. Dejal je, da so ga ljudje tam »držali pokonci«. Leta in leta je dejavno sodeloval pri delu kluba in z veseljem balinal na igriščih, dokler so mu zdravje in moč to dopuščali. Bil je človek mirne narave, preudaren in zvest, pa tudi mož in oče, ki je znal skrbeti, poslušati in držati družino skupaj.
Njegovo največje veselje pa so bili vnuki in pravnuki. Vsakega posebej je znal nagovoriti z drobno pozornostjo, prijazno besedo ali zgodbo iz mladih let. Erin, Tara, Chloe in William bodo dolgo nosili spomin na pradedka, ki je znal biti nežen in iskreno radosten ob njihovi bližini.
Ko je 18. septembra 2014 v Baulkham Hills sklenil svojo življenjsko pot, je za seboj pustil široko družino: ženo Margaret, hčer Majdo in moža Jožeta Slavca, sina Viktorja z ženo Judy, vnuke Davida z ženo Nicole, Adama, Lauro z možem Andrewem, Sarah ter Matthewa z ženo Paulo. Spomin nanj ostaja živ tudi med sorodniki v Sloveniji – med njimi bratom Ludvikom z družino in drugimi bližnjimi.
Ivan Vidmar je bil eden tistih slovenskih priseljencev, ki so svojo tiho, a trdno držo prenesli tudi čez oceane. Med prvimi, ki so soustvarjali Triglav, je postal del zgodbe, ki je veliko več kot društvo – je dom skupnosti. In v tem domu ostaja tudi njegov spomin.
Kovček 