Foto: Simbolna ilustacija UI za Voktorja Brodnika
Ko se je 2. septembra 1931 v rudarskem kraju Divion v severni Franciji rodil Viktor Brodnik, je v svet prišel v okolje, ki je mnogim slovenskim družinam tistega časa pomenilo vir preživetja – v francoske rudnike, ki so zaposlovali tisoče priseljencev iz takratne Jugoslavije. Odraščal je v preprostem, delavskem svetu, obdanem s trdoto vsakdana in medsebojno solidarnostjo, ki je bila značilna za tamkajšnje kolonije. Ob njem sta odraščala tudi njegova brata, med njimi Jože, ki se ga v spominih na slovensko skupnost v Avstraliji spominjamo kot umirjenega in predanega družinskega človeka. ( O njem sem v svojem blogu »Kovček« pisal 10. novembra 2025)
Skupna pot v Avstralijo
Leta 1956 sta Viktor in brat Jože sprejela odločilen korak: odhod v Avstralijo. Pot jima je prinesla nov začetek, a tudi veliko negotovosti, saj sta se v daljni deželi znašla brez zagotovil, le z voljo, da si ustvarita boljše življenje. To je bil čas, ko je Avstralija široko odpirala vrata evropskim priseljencem, predvsem delavcem, veščim rudarskega, gradbenega ali industrijskega dela.
Viktor je najprej delal kot rudar – poklic, ki ga je spremljal že iz otroštva. A kmalu se je njegova življenjska pot zasukala proti povsem drugemu svetu: službi v mornarici v Batemans Bayu, obmorskem kraju, kjer se stikata rečni tok in širina Tihega oceana. Ta prehod iz globin rudnikov k odprtosti morja je postal simbolni lok njegovega življenja.
Dom v Falls Creeku – pokrajina med gozdom in morjem
Z ženo Yvette sta si ustvarila dom v Falls Creeku pri Nowri, v mirnem kotičku Novega Južnega Walesa, kjer narava vsak dan narekuje svoj ritem. Tamkajšnje ceste potekajo skozi dolge pasove evkaliptusov, ki v vročini oddajajo vonj po eteričnih oljih in v vetru šumijo kot valovi na kopnem. Ob jutrih se nad travniki dviga meglica, ob večerih pa je svetloba mehka in razprta, kot bi pokrajina sama varovala svoje domačije.
Le nekaj korakov stran od teh gozdov se svet razširi proti morju. Batemans Bay, kraj Viktorjeve službe, je prepoznaven po jutranjih ribiških čolnih, galebih nad pristaniščem in nepredvidljivi barvi morja, ki se prelivata med modrino in jekleno sivino. Med delom za mornarico je Viktor postal del tega obalnega sveta – reda, discipline in tihe povezanosti z morjem.
Družina in življenje v Avstraliji
Viktor in Yvette sta vzgojila štiri otroke – sinove Michaela, Petra in Paula ter hčerko Yvette – ki so odrasli v odprtem, naravnem okolju Shoalhavena. Viktor je bil ponosen dedek desetim vnukom, ki so mu dajali veselje in sidro v poznih letih. V Avstraliji je ostal tesno povezan tudi z bratom Lojzetom in svakinjo Barico, ki sta živela s svojo družino v isti širši skupnosti.
Dve življenjski poti bratov – Viktor in Jože
Čeprav sta Viktor in Jože delila otroštvo v Franciji in izkušnjo selitve v Avstralijo, sta si v novi domovini izbrala nekoliko različni poti.
Jože, ki ste mu posvetili zgodbo 10. novembra 2025, je svoj dom našel v Wollongongu, v bližini cerkve sv. Rafaela, kjer je bila živahna slovenska skupnost. Njegovo življenje je bilo tesno prepleteno z družino, delom in cerkveno skupnostjo, ki mu je dajala občutek pripadnosti in kontinuitete. Bil je del urbanega okolja, obdanega z rudarji, kovinarji in številnimi evropskimi prišleki.
Viktor pa je stopil na pot bolj razpršene, naravne pokrajine Novega Južnega Walesa. Če je bil Jože zasidran v mestnem utripu Wollongonga, je Viktor živel med gozdovi, pašniki in obalnimi tokovi okoli Nowre in Batemans Baya. Njegov svet je bil manj zgoščen, bolj tih, prežet z naravo in z delom za državno službo, ki ga je vodila ob morje.
Čeprav sta bila fizično oddaljena, ju je povezovalo tisto najgloblje: izkušnja izseljenstva, zavest, da sta svoje življenje zgradila iz nič, ter močna družinska navezanost, ki je ostala točka stalnosti v njunih življenjih.
Slovo in spomin
Ko je 2. septembra 2016 v Nowri, natanko na svoj rojstni dan, umrl Viktor Brodnik, je sklenil dolgo življenjsko pot, ki je presegala celine in kulture. Pogrebni obred je 8. septembra vodil duhovnik Ronan Kilgannon v kapeli krematorija Shoalhaven v Worrigeeju. Po obredu je bil pokojnik upepeljen.
Za seboj je pustil družino, krajinskega duha Shoalhavena in miren pečat človeka, ki je znal živeti pokončno, delati pošteno in spoštovati kraj, v katerem je našel svoj dom.
Viktor Brodnik ostaja v spominu kot del generacije, ki je s svojo vztrajnostjo, skromnostjo in delavnostjo povezala Francijo, Slovenijo in Avstralijo – in s tem pustila trajno sled v zgodbi slovenskega izseljenstva.
Kovček 