Štanjel – Sydney
Foto: Lojze Spacal
Stanko Gerbec se je rodil 20. oktobra 1920 v Štanjelu na Krasu, v času, ko je bila kraška pokrajina zaznamovana z gospodarsko skromnostjo, povojnimi negotovostmi in omejenimi možnostmi za mlade ljudi. Po poklicu je bil mizar – obrt, ki je na Krasu pomenila zanesljivo znanje, a le redko varno prihodnost.
Leta 1949 se je odločil za težko, a za mnoge rojake značilno pot: zapustil je domači Kras in odšel v Avstralijo. Nova domovina mu je ponudila delo, a ne lahkega življenja. Naselil se je v Manly Valeu v Novem Južnem Walesu, kjer je našel zaposlitev v gradbeništvu. Tako kot številni slovenski izseljenci je bil tudi Stanko vpet v fizično zahtevna in pogosto nevarna dela, ki so gradila povojno Avstralijo.
Njegovo življenje se je tragično prekinilo 1. julija 1975, ko je med delom na gradbišču v Sydneyju – pri gradnji podpritličnih trgovskih prostorov na Young Street – padel z odra. Poškodbe so bile usodne. Umrl je star komaj 54 let, sredi delovne dobe, ko bi lahko še dolga leta skrbel za svojo družino.
Za seboj je pustil ženo Antonijo, rojeno Copotti, doma iz Gemone pri Vidmu, ter 12-letno hčerko Angelino, dijakinjo srednje šole St. Kieran’s v Manly Valeu. Njegova smrt je pretresla slovensko skupnost, saj je bila še en boleč opomin, kako visoko ceno so mnogi izseljenci plačevali za kruh v tujini.
Pogrebna maša je bila 7. julija 1975 v Manly Valeu, nato pa je bil Stanko Gerbec pokopan na pokopališču Frenchs Forest. Daleč od kraškega kamna in domače rdeče zemlje je našel svoj zadnji mir, a njegov življenjski lok ostaja globoko vpisan v zgodbo kraškega izseljenstva v Avstraliji.
Stanko Gerbec pooseblja prvo generacijo povojnih izseljencev: delaven, tih, predan družini in delu – in hkrati ranljiv v svetu, kjer je bilo življenje priseljenca pogosto odvisno od varnosti na gradbišču in sreče enega samega dne.
Kovček 