Foto:Albina Vah ( v srredini)
Zgodba Albine Vah (roj. Sabadin) je ena tistih tiho močnih zgodb, ki se ne vsiljujejo z velikimi besedami, temveč z dejanji. Njeno življenje je bilo prepleteno z izgubo, pogumom, ustvarjalnostjo in predvsem z globoko predanostjo slovenski skupnosti na drugem koncu sveta – v Avstraliji.
Albina se je rodila 15. septembra 1930 v Marezigah pri Kopru. Mladost ji ni prizanašala. Po poroki z Jožetom Vahom leta 1949 se je njuno življenje hitro zapletlo v vrtinec povojnih političnih razmer. Ko je Jože leta 1953 pobegnil v Italijo in bil zaprt v taborišču San Saba, je bila Albina doma aretirana in zaprta. Tudi po izpustitvi ni izbrala poti zagrenjenosti, temveč poguma. Z majhnima otrokoma je odšla v Italijo, nato pa se je družina 8. januarja 1954 skupaj podala na dolgo pot v novo domovino.
Po letih bivanja v Viktoriji jih je pot vodila v Queensland, kjer sta Albina in Jože postala srce in duša slovenskega društvenega življenja. Posebno mesto v njunem življenju je imelo Društvo Planinka.
Albina – ustvarjalna moč Planinke
Če je bil Jože pogosto viden v vodstvenih vlogah – med drugim kot predsednik društva leta 1979 – je bila Albina tista, ki je s svojo ustvarjalnostjo in toplino povezovala ljudi. Leta 1988 je tudi sama prevzela vlogo predsednice društva, sicer pa je dolga leta delovala v odboru. Njeno delo ni bilo nikoli zgolj organizacijsko. Albina je znala društvo napolniti z življenjem.
Njena ustvarjalnost se je kazala v pripravi prireditev, v skrbi za slovenske običaje, v domačem pecivu in poticah, ki so postale skoraj simbol Planinkinih srečanj. Tudi kasneje, ko je živela v domu za ostarele, je ostala zvesta društvu – spekla je, kadar je le mogla, in s tem dokazovala, da pripadnost ne pozna starosti.
Skupno delo zakoncev Vah
Albina in Jože nista delovala vsak zase. Bila sta tandem. Skupaj sta sodelovala tudi pri slovenskih radijskih oddajah na brisbanski postaji 4EB in kasneje na Gold Coastu 4CRB. Njuna oddaja ni bila le informativna – bila je most. Most med domovino in izseljenci, med spomini in sedanjostjo.
Njuna hiša je bila odprta slovenskim obiskovalcem iz domovine, ki so prihajali v Queensland. Albina je znala sprejeti gosta tako, da se je ta počutil doma – s toplim obrokom, iskrenim pogovorom in tisto redko pozornostjo, ki jo premorejo le ljudje z veliko življenjsko izkušnjo.
Dediščina, ki ostaja
Po moževi smrti leta 2003 je Albina ostala zvesta skupnosti in družini. Bila je steber povezane družine, ki danes šteje tri otroke, osem vnukov in petnajst pravnukov. Umrla je 10. decembra 2019, stara 89 let, a njena sled ostaja živa – v društvu, v skupnosti in v spominih ljudi.
Zgodba Albine Vah ni le zgodba ene ženske. Je zgodba ustvarjalnosti, ki se rodi iz potrebe po povezanosti. Je zgodba Planinke, ki brez takih ljudi ne bi bila to, kar je. In je zgodba slovenske skupnosti v Avstraliji, ki jo nosijo prav takšne tihe, a neomajne osebnosti.
Kovček 