Foto: Simbolna ilustracija UJI zua restavracijo Gorica v Melbournuj
prinesle več kot kovček – prinesle so okus doma, toplino in veselje. Rodila se je 28. februarja 1918 v Kleniku pri Postojni, v Avstralijo pa je z družino prispela leta 1951 na ladji Skaubrin. S seboj je prinesla tudi neomajno voljo, delovne roke in smisel za ljudi.
Že kmalu po prihodu sta z možem Jankom v Melbournu odprla Gorica – prvo slovensko restavracijo v Avstraliji. Na Gertrude Street v Fitzroyu je trinajst let dišalo po joti, klobasah in drugih domačih jedeh. A Gorica ni bila le restavracija; bila je zbirališče, pribežališče in podaljšek doma za številne slovenske fante in družine, ki so v novi deželi iskali znane obraze in okuse.
V Gorici je bilo vedno živahno. Med številnimi spomini izstopa anekdota, ki jo je rad pripovedoval Stanko: ko je nekega večera naročil »tri čaje, prosim«, je dobil tri skodelice – čajne, seveda – a v njih rdeče vino. Po šesti uri zvečer alkohola ni bilo dovoljeno točiti, Joža pa je znala poskrbeti, da je bila črka zakona spoštovana, duh večera pa prav nič prikrajšan. Takšne drobne iznajdljivosti so Gorico naredile legendarno.
Jožino življenje je bilo prepleteno z družino. Z Jankom sta imela štiri otroke: Janjo in Stojana, rojena še v Sloveniji, Radka, ki je umrl kmalu po rojstvu, ter Franca, rojenega že v Avstraliji. Leta 1989 je Jožo zaznamovala huda izguba – Janko je umrl v prometni nesreči s tovornjakom. Kljub temu je ostala steber družine in spominov skupnosti.
Joža Hvala je umrla 28. julija 2013 v bolnišnici Freemasons v Melbournu. Pogrebni obred je bil v Renowden Chapel, njen grob pa je danes v Springvale Botanical Cemetery. Za njo ostaja širok krog hvaležnih ljudi – otrok, vnukov in prijateljev – ter neizbrisen spomin na žensko, ki je znala iz kuhinje narediti dom in iz restavracije skupnost.
Jožina Gorica je bila več kot lokal. Bila je zgodba o pogumu, domiselnosti in smehu – in o tem, kako se je v skodelici »čaja« lahko skrival okus doma.
Kovček 