Anton Fatur (1939–2021) iz Sydneya – tiha moč dobrote

Foto: Simbolna iklustracija UI za delo in življenje Antona Faturja

Anton Fatur – za prijatelje preprosto Toni – je bil človek, ki ni potreboval velikih besed, da je pustil sled. Rodil se je 18. januarja 1939 na Novi Sušici, v župniji Košana, v številni družini desetih otrok. Odraščal je v svetu, kjer se je človek naučil delati, potrpeti in biti drug drugemu opora. Te lastnosti so ga spremljale vse življenje.

Leta 1967 ga je pot vodila v Avstralijo, v Sydney. Tam je, kakor mnogi iz njegove generacije, začel skromno in delavno. Opravljal je različna dela, dokler se ni ustalil kot gradbenik – poklic, ki mu je bil pisan na kožo. Zanesljiv, natančen in vztrajen je znal iz rok ustvariti nekaj trdnega, trajnega. Tako je gradil tudi svoje odnose: počasi, a trdno.

Čeprav se nikoli ni poročil, Toni ni bil sam. Nasprotno – bil je izrazito družaben človek, obdan s prijatelji in znanci, ki so ga spoštovali in mu zaupali. Njegova karizma ni bila glasna; izvirala je iz dobre volje, iskrivega humorja in sposobnosti, da je znal človeka poslušati. Bil je skromen in zadovoljen z malim, a prav v tem je bila njegova bogatost.

Posebno mesto v njegovem življenju je imela družina Mikuletič v Croydon Parku. S Franetom in Nevo ter njunimi otroki – Frankom, Diano in Markom – je spletel vezi, ki so prerasle v sorodstvo srca. Bil je varuh, boter, zaupnik in prijatelj. Z Diano sta bila nerazdružljiva: od njenih prvih korakov do njegovih zadnjih dni. Ko je zbolel, sta Diana in njen mož Robert Fisher z družino zanj skrbela s toplino in predanostjo, ki se ne pozabi.

Toni se je večkrat vračal v Slovenijo, obiskoval domače in ohranjal stik s koreninami; zadnjič leta 2017. Domovina mu ni bila le spomin, bila je notranji kompas. Ko je v nedeljo, 18. aprila 2021, umrl v bolnišnici Concord, je za seboj pustil širok krog ljudi, ki so ga imeli radi. Poslovitev v kapeli Mother of Mercy na pokopališču Rookwood je bila številčna in ganljiva – dokaz, da se resnična bližina meri v prisotnosti, ne v sorodstvenih nazivih.

Za njim žalujejo sestre Danica, Nada in Ivanka, brat Albin ter njihove družine, nečaki in sorodniki;. Toni pa se, simbolno in resnično, vrača tja, kjer se je njegova pot začela – pokopan je v domačem kraju v Sloveniji.

Njegova zgodba je preprosta in prav zato lepa: govori o človeku, ki je znal živeti z odprtim srcem, delati pošteno in biti drugim v oporo. Takšni ljudje ne iščejo odra – a brez njih svet ne bi stal tako trdno, kot stoji.

Komentiraj