Fpto: Simbolna ilustracija UI za Alberta Kljuna
Zgodba Alberta Johna Klujna je zgodba zgodnjega poguma in tihe vztrajnosti – zgodba enega izmed prvih slovenskih izseljencev v Avstralijo, ki so pot začrtali še pred množičnejšimi povojnimi selitvami.
Albert se je rodil 3. maja 1928 v Zagorju pri Pivki, v času, ko je bil svet še razpet med starimi navadami in novimi negotovostmi. Leta 1937 je kot deček z materjo zapustil domači kraj in se podal na dolgo pot v Avstralijo, kjer ju je že čakal oče. Takratno izseljevanje ni bilo odločitev odraslega moža, temveč družinski korak v neznano, ki je zahteval veliko zaupanja in prilagajanja – predvsem od otrok.
Avstralija je Albertu postala dom. Tam je odraščal, si ustvaril družino in življenje, ki je kljub razdaljam ostajalo povezano z izvorom. Poročil se je s Shirly, s katero sta ustvarila trden dom in vzgojila otroka, Grega in Glenis. Njegova življenjska pot se je prepletala med spomini na kraško domačijo in vsakdanom nove celine – med slovensko besedo, ki jo je nosil s seboj, in angleščino, v kateri je živel.
Albert Klujn je umrl 5. novembra 2019 v Wonthaggiju, kjer je bil tudi pokopan. Za seboj je pustil ženo, otroka ter sorodnike v Zagorju pri Pivki, Avstraliji in Kanadi – razvejano družinsko mrežo, kakršna je značilna za zgodnje izseljenske usode. Njegovo življenje priča o generaciji, ki je tlakovala pot slovenski skupnosti na drugem koncu sveta in s tem omogočila, da so kasnejši prihodi v Avstralijo našli že znane obraze in oprijemljive sledi.
Za sporočilo in ohranjanje spomina gre zahvala sestrični Mariji Čelhar. Z zapisom Albertove poti ostaja živa tudi zgodba tistih prvih, ki so šli pred drugimi – in s tem postali del temeljev slovenskega izseljenstva v Avstraliji.
Kovček 