Foo: Simbolna ilustracija UI za Danijela Knafelca
Življenjska pot Danijela Knafelca je zgodba o delu, zvestobi in tihem, a trdnem pripadanju – tako novi domovini kot tudi slovenski skupnosti, ki je v Avstraliji rasla iz skromnih začetkov.
Rodil se je 6. oktobra 1933 v družini osmih otrok v Zagorju ( občina Pivka). V povojnih letih, ko je bilo odločitev za odhod v svet pogosto tudi odločitev za preživetje, se je podal na dolgo pot čez ocean. Z ladjo Farre je v Melbourne prispel prav na božični dan leta 1954 – datum, ki je zanj pomenil začetek novega življenja.
Avstralija mu ni ponudila bližnjic, je pa ponudila delo. Kar petintrideset let je bil zaposlen kot šofer tovornjaka v znameniti pivovarni Carlton Brewery. To ni bila le služba, temveč življenjski ritem, v katerem sta se prepletala odgovornost in vztrajnost. Daniel je bil zanesljiv, miren in spoštovan sodelavec – eden tistih ljudi, ki niso glasni, a za seboj puščajo trdno sled.
Posebno mesto v njegovem življenju je imelo Slovensko društvo Jadran. Bil je eden njegovih prvih članov in mu je ostal zvest skozi desetletja. Tam se je srečeval z rojaki, govoril slovensko, obujal spomine na domovino in se – kot mnogi Primorci – rad preizkusil v balinanju. Jadran zanj ni bil le društvo, temveč prostor domačnosti, pripadnosti in prijateljstva. Med rojaki je bil znan kot vesel, odprt in vedno pripravljen na pogovor.
Posebno poglavje njegovega življenja predstavlja tudi njegova družina. Kar 62 let je bil poročen z Avstralko Lourine Sullivan, s katero sta ustvarila redko in zgledno življenjsko zvezo – eno tistih, ki preseže kulturne razlike in jih spremeni v bogastvo. Skupaj sta imela pet otrok; smrt sina Michaela leta 2001 je bila ena najtežjih preizkušenj njunega skupnega življenja. Kljub temu je družina ostala povezana in trdna.
Daniel je bil vse življenje zdrav, delaven in vedrega duha. Prav zato je bila bolezen, ki ga je v pičlih dveh mesecih premagala, še toliko bolj zahrbtna. Umrl je 4. maja 2019 v Thomastownu v Melbournu. Pogrebno slovo je 10. maja v cerkvi sv. Klare vodil pater Fayez, pokopan pa je bil na pokopališču Glenroy, kjer je že prej našel zadnji mir njegov sin Michael.
Za seboj je zapustil ženo Lourine, sinova Stevena in Franka ter hčerki Marijo in Julie z družinami. V Melbournu sta ga žalovali tudi sestra Fani Natlačen in svakinja Lucija Knafelc, v Sloveniji pa sestra Anica Albreht.
Življenje Danijela Knafelca je bilo tiho, a polno. V njem ni bilo velikih besed, temveč dolga zvestoba – delu, družini, skupnosti in ljubezni, ki je povezala dva svetova. Takšne zgodbe pogosto ostanejo skrite, a prav one so temelj slovenske izseljenske izkušnje.
Kovček 