Foto: Simbolna ilustracija UI za Marjana Kovača
Pot znanja, odgovornosti in javnega zaupanja med slovenskimi izseljenci v Avstraliji
Marjan Kovač sodi med redke slovenske izseljence, ki so po prihodu v Avstralijo uspeli preseči okvire fizičnega dela, dokončati visokošolski študij in se uveljaviti v strokovnem ter javnem življenju nove domovine. Njegova življenjska pot je zgodba o vztrajnosti, intelektualni radovednosti in zavesti, da znanje nosi tudi družbeno odgovornost.
Rodil se je 9. januarja 1932 v Palčju pri Ilirski Bistrici. Osnovno šolo je obiskoval doma, gimnazijo pa v Postojni, kjer je tudi maturiral. Že zgodaj je kazal zanimanje za širši družbeni in gospodarski svet, zato je študij nadaljeval v Ljubljani. Zgodovinske okoliščine so ga leta 1953 pognale v begunstvo v Trst, kjer je nadaljeval izobraževalno pot in se hkrati pripravljal na življenje v izseljenstvu.
Leta 1957 je emigriral v Avstralijo. Kot mnogi rojaki je tudi on začel z najtežjim delom – pri sekanju lesa v Queenslandu. A to je bilo le prehodno poglavje. Ko se je materialno nekoliko utrdil in našel notranje ravnotežje, se je vpisal na University of New South Wales, kjer je leta 1963 na ekonomsko-trgovski smeri diplomiral. S tem je Marjan Kovač naredil odločilen korak iz sveta fizičnega dela v prostor strokovnega razmišljanja in upravljanja.
Leta 1965 se je preselil v Coomo in se zaposlil v računovodskem oddelku projekta Snowy Mountains Scheme – enega največjih infrastrukturnih podvigov v avstralski zgodovini. Hkrati je na tehničnem kolegiju v Coomi predaval ekonomijo in trženje, s čimer je že zgodaj združeval prakso in pedagoško delo.
Po nekaj letih ga srečamo v Canberri, kjer je deloval v različnih zveznih (federalnih) ustanovah. Leta 1976 se je pridružil novoustanovljenemu pokojninskemu investicijskemu trustu, v katerem je zaradi strokovnosti, zanesljivosti in vodstvenih sposobnosti kmalu postal manager. Pod njegovim vodstvom je sklad v kratkem času dosegel vidne uspehe, kar so ob njegovi smrti posebej poudarili tudi predstavniki ustanove. Kljub že zaznavnim znakom bolezni je bil pozneje še direktor podjetja Jupiter Ltd. na Zlati obali v Queenslandu.
Ob poklicni poti je Marjan Kovač izjemno dejavno sodeloval tudi v slovenskem organiziranem življenju v Avstraliji. Deloval je v odborih slovenskih društev v Sydneyu in Canberri, bil prvi predsednik Avstralske slovenske konference pri Svetovni slovenski kongres, izvoljen v njegov upravni odbor ter vodja avstralske delegacije na prvem srečanju Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Pozneje je opravljal tudi funkcijo predsednika Slovenskega narodnega sveta v državi New South Wales. Zaradi napredujoče rakave bolezni, ki je ni ustavila niti operacija, se je moral temu delu postopoma odpovedati.
Marjan Kovač je 22. aprila 1995, zgodaj popoldne, umrl v bolnišnici Mater Misericordiae v Crows Nestu (North Sydney). Za seboj je pustil ženo Olgo, roj. Koeneman, ter tri otroke iz prvega zakona. Po pogrebni maši v slovenski cerkvi sv. Rafaela v Sydneyu so se od njega poslovili številni rojaki, sodelavci in predstavniki slovenskih ustanov. Govorili so Ljenko Urbančič, častni konzul RS Alfred Brežnik, ki je prebral tudi sožalne pozdrave iz domovine, ter predstavnik pokojninskega trusta. Ob grobu na slovenskem delu pokopališča Rookwood se je od pokojnika poslovil Cvetko Falež, pevski zbor Slovenskega društva Sydney pa mu je zapel dve žalostinki.
Življenjska pot Marjana Kovača ostaja dragocen zgled tistih slovenskih izseljencev, ki so v tujem svetu s trudom in znanjem dosegli poklicno priznanje, hkrati pa niso nikoli prekinili vezi s slovensko skupnostjo in njeno javno besedo.
Kovček 