Foto: Simbolna ilustracija UI za Miloša Bratoša
Novica je med rojaki v Sydney prišla tiho, a je bolela globoko. Novembra 1967 je ugasnilo življenje Miloša Bratoša, po rodu iz Velika Pristava(Pivka). V Avstraliji je živel približno desetletje – sam, brez družine ob sebi, razpet med delom in notranjo osamljenostjo, ki je sčasoma postajala vse težja.
Delal je pri različnih podjetjih v New South Wales. Kdor ga je srečeval, je vedel, da je bil tih in zadržan. Zadnje čase so se govorice o njegovem zdravju množile; zdelo se je, da so mu oslabeli živci, da se je umikal vase. Stanoval je na Woollahra, na naslovu, ki je ostal nem priča njegovim zadnjim dnem.
Proti koncu oktobra je nekega jutra zgodaj odpeljal z avtomobilom. Dejal je, da gre v Cooma, morda pa še dlje – proti zahodu. Pot, ki se je odprla pred njim, je bila dolga in pusta. Sredi novembra je policija začela iskati sorodnike in znance: našli so ga mrtvega pri Norseman, približno 120 milj južno od Kalgoorlie. Ležal je blizu svojega avtomobila. Okoliščine niso kazale na rop ali nasilje. Datum je bil 11. november 1967.
Policija je poskušala stopiti v stik z njegovimi – posebej z bratom Ivanom v Wollongong – a se ni nihče oglasil. Tako je bil Miloš 14. novembra 1967 pokopan na katoliškem pokopališču v Norsemanu, daleč od domače zemlje in še dlje od krajev, kjer bi kdo izgovoril njegovo ime s toplino spomina.
Njegova zgodba je zgodba tišine. O človeku, ki je nosil domovino v srcu, a je zadnjo pot prehodil sam, po neskončni cesti avstralskega zahoda.
Kovček 