Bruno Knafelc – zvestoba koreninam na drugem koncu sveta (Triglav 16)

Foto: Simbolna ilustracija UI za Bruna Knafelca

V ponedeljek, 31. avgusta 2015, je v Fairfieldu Westu v Novem Južnem Walesu tiho sklenil svojo življenjsko pot Bruno Knafelc. Rodil se je 15. julija 1934 v Jurščah pri Pivki. Odraščal je v svetu skromnosti in trdega dela, kakršnega so poznale številne družine na Pivškem, in že zgodaj spoznal, da bo treba za boljši jutri stopiti na pot.

Kakor mnogi mladi iz teh krajev se je tudi Bruno odpravil v svet za boljšim kosom kruha. Pot ga je vodila v Avstralijo, deželo novih priložnosti, kjer si je ustvaril dom in si z vztrajnim delom zagotovil preživetje kot epoksi delavec. To je delavec, ki se poklicno ukvarja z uporabo epoksidnih smol (epoksi materialov). To so posebne industrijske mase, ki se po strditvi spremenijo v zelo trdno, odporno in gladko površino. Čeprav je bil vsakdan pogosto naporen, nikoli ni pozabil, od kod prihaja.

Posebno mesto v njegovem življenju je imela slovenska skupnost. Skoraj do zadnjih let je ostajal dejaven med rojaki: bil je balinar na Klubu Triglav, kjer so se ob igri prepletali spomini na domovino, prijateljstvo in pripadnost, obenem pa reden udeleženec nedeljskih bogoslužij v Merrylandsu. Prav v teh srečanjih – na balinišču, v društvenih prostorih in cerkvi – se je kazala njegova tiha, a trdna zvestoba slovenskemu izročilu.

Bruno je bil poročen z Ano Kambouris, po rodu Grkinjo, ki je danes že pokojna. Njuna skupna pot je bila lep primer sožitja dveh kultur: slovenske in grške. Čeprav je življenje spletlo družinske vezi čez narodnostne meje, je Bruno ohranil močno povezanost s slovensko skupnostjo. Ta pripadnost ni bila le formalna – živela je v njegovih navadah, prijateljstvih in redni prisotnosti med rojaki.

Za seboj je pustil sina Stevena z ženo Susan ter vnuka Stephanie in Luca, ki bodo v družinskem spominu nosili dediščino njegove življenjske poti.

Bruno Knafelc ostaja zapisan kot človek dela, zvest prijatelj in predan član slovenske skupnosti – eden tistih tihih gradnikov izseljenskega življenja, ki so s svojo prisotnostjo in vztrajnostjo pomagali ohranjati slovenski utrip na avstralskih tleh.

Komentiraj