Foto: Simbolna ilustracija UI za Stanka Sterleta
Jesenski dnevi leta 2006 so v slovenski skupnosti v Geelongu prinesli žalostno novico.
21. novembra 2006 je v tamkajšnji bolnišnici umrl Stanko Sterle, rojen 21. oktobra 1929 v majhni primorski vasi Koritnice pri Knežak
Koritnice so bile v njegovih otroških letih tiha in odmaknjena vas, stisnjena med gozdove in kraške travnike. Tam je Stanko odraščal skupaj s svojim bratom dvojčkom Hubertom. Otroštvo je bilo preprosto, pogosto trdo, a prežeto s tistimi vezmi, ki jih lahko ustvari le življenje v majhni skupnosti, kjer vsak pozna vsakega.
Kot mnogi fantje iz tistega časa je tudi Stanko kmalu spoznal, da bo moral svojo življenjsko pot iskati daleč od doma. Usoda ga je odnesla v Avstralijo, kjer se je naselil v Geelongu. Tam je ustvaril družino in novo življenje, vendar spomina na domače kraje nikoli ni izgubil.
Ob njem je stala žena Danica, s katero sta skupaj hodila skozi dolga leta dela in skrbi. Njuno življenje pa ni bilo brez bolečin. Najhujši udarec je družino doletel leta 1986, ko je umrl njun sin Viljem. Ta rana nikoli ni povsem zacelila.
Ko je marca 2005 umrla še žena Danica, je Stanko ostal sam z bolečim spominom na skupno življenje. Tisti, ki so ga poznali, so vedeli, da je bil po njeni smrti tišji in bolj zamišljen človek.
Kljub temu je ostajal povezan s svojo družino. Sin Stan živi v Geelongu, sin Frenk pa v Brisbanu; oba imata družini in očetove vnuke, ki so mu prinašali redke, a dragocene trenutke veselja. V Geelongu je živel tudi njegov brat dvojček Hubert, ki je z njim delil spomine na otroštvo v Koritnicah.
Zadnji meseci Stankovega življenja so bili težki. Najprej ga je doletela prometna nesreča, kmalu zatem pa se je še hudo opolil z vročim oljem. Te nesreče so močno načele njegovo zdravje, in njegovo življenje se je počasi iztekalo.
Ko je novembra 2006 dokončno odšel, so se od njega poslovili sorodniki in rojaki.
28. novembra 2006 so v cerkvi St. Thomas Aquinas v Norlane darovali pogrebno mašo, nato pa so ga položili k večnemu počitku na Western Cemetery – v isti grob, kjer je leto prej počivala njegova žena Danica.
Njegova življenjska pot je bila pot mnogih slovenskih izseljencev: od skromne kraške vasi do daljne celine, od upanja do preizkušenj, od družinske sreče do bolečih izgub. A v spominih tistih, ki so ga poznali, bo ostal predvsem kot tih in delaven človek, ki je v sebi nosil dva domova – Koritnice in Avstralijo.
Za njim žalujejo sinova z družinama, brat dvojček Hubert v Geelongu, brat Jože z družino v Sloveniji ter številni prijatelji in rojaki.Njegovo življenje se je končalo daleč od krajev, kjer se je začelo, vendar spomin nanj ostaja – kot tiha sled človeka, ki je prehodil dolgo pot med dvema svetovoma.
Kovček 