Foto: Simbolna ilustracija UI za Aleksandra Kureta
V tihih, nekoliko odmaknjenih Preložah pri Ilirski Bistrici, kjer se pokrajina mehko preliva med kraškim robom in notranjskimi gozdovi, se je 13. marca 1932 rodil Aleksander Kuret. Njegovo otroštvo ni bilo lahko, a prav v teh letih se je izoblikovala njegova trdna narava. Rad se je spominjal drobnih dogodivščin, ki so razsvetlile tudi najtežje dni – in prav te zgodbe je kasneje z veseljem pripovedoval drugim, kot bi želel ohraniti svetlobo tistega časa.
Izučil se je za mizarja – poklic, ki ni bil le delo, temveč način življenja. Les, ki ga je obdeloval, je v njegovih rokah dobival toplino doma. In prav ob tem življenjskem ritmu je spoznal Albino Mahne iz Rjavč, sestro prijatelja svojega sošolca. Njuna pot se je kmalu povezala – poročila sta se 20. oktobra 1956 v Vidmu in že naslednje leto stopila na dolgo pot v neznano.
- septembra 1957 sta prispela v Avstralijo, najprej v Melbourne, nato pa po kratkem postanku v Bonegilli nadaljevala v Sydney, v Condell Park. Tam sta si ustvarila dom – ne le enega, temveč dva. Aleksander je z lastnimi rokami izdelal pohištvo in opremo, vsako omaro, vsako mizo, vsak detajl je nosil njegov pečat. Njegove hiše niso bile le zgradbe, bile so izraz njegove skrbnosti in ljubezni do družine.
Toda Aleksandrovo življenje ni bilo omejeno le na družinski krog. Globoko je bil vpet v slovensko skupnost v Sydneyju, zlasti v društvo Triglav, kjer je skupaj z Albino dolga leta aktivno sodeloval. Bil je med tistimi, ki niso spraševali, kdo bo kaj naredil – temveč so preprosto stopili naprej in naredili. Pomagal je pri gradnji, vzdrževanju in vsakdanjem delovanju kluba, pri organizaciji dogodkov, pri postrežbi, kjer koli je bilo treba. Skupaj z drugimi je soustvarjal prostor, kjer so Slovenci v tujini lahko ohranjali svojo besedo, pesem in občutek pripadnosti.
Pomembno mu je bilo tudi, da se slovenska identiteta prenaša naprej. Njegova hči Irena je obiskovala slovensko dopolnilno šolo pri Triglavu in bila dejavna v klubski skupnosti. Kasneje sta Aleksander in Albina s posebno skrbjo spremljala odraščanje vnukov, Jamesa in Nicole. V njiju sta zasidrala zavest o slovenskih koreninah – in prav ta vez je obrodila sadove, saj sta vnuka za svoje dosežke prejela priznanje »Slovenian of the Year Award«.
Družina je ostajala povezana tudi z domovino. Obiski Slovenije niso bili le potovanja, temveč vračanja – k sorodnikom, prijateljem in spominom. V teh trenutkih se je krog življenja simbolno zapiral: izseljenec je znova stopil na zemljo, ki ga je oblikovala.
Leto 2019 je prineslo bolečo izgubo – umrla je njegova žena Albina. Ta udarec je Aleksandra globoko zaznamoval. Po dolgih letih skupnega življenja se ni mogel sprijazniti z njeno odsotnostjo. Njegove moči so začele pešati in novembra 2020 je odšel v dom za ostarele. A njegovo stanje se je hitro poslabšalo.
- decembra 2020 je v bolnišnici v Bankstownu, star 88 let, tiho odšel. Slovo je bilo dostojanstveno in polno spoštovanja – 6. januarja 2021 so se številni zbrali v cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Poslovili so se hči Irena, vnuk James, predstavniki kluba Triglav in prijatelji, ki so z njim delili dolga leta skupnega dela in druženja. Vnukinja Nicole mu je posvetila ganljiv video – most med generacijami, ki jih je Aleksander tako skrbno povezoval.
Pokopan je na slovenskem pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu, poleg svoje Albine.
Njegovo življenje je bilo preprosto, a polno: delo, družina, skupnost. Bil je človek, ki ni iskal velikih besed, temveč je svojo vrednost dokazoval z dejanji. V društvu Triglav in med prijatelji je pustil sled tihe predanosti, v družini pa dediščino topline, povezanosti in ponosa na slovenske korenine.
Z njegovim odhodom se počasi zapira poglavje generacije, ki je v daljni deželi gradila ne le nove domove, temveč tudi mostove med dvema svetovoma. In prav v teh mostovih Aleksander Kuret ostaja – živ, prisoten in spoštovan.
Kovček 