Ladja MS Flaminia, prvotno imenovana Missourian, je bila leta 1921 zgrajena kot tovorna ladja v ZDA. Leta 1929 so jo v Hamburgu predelali za American Line, kjer je plula pod imenom Huascaran. Leta 1940 je prešla v britansko lastništvo in bila preimenovana v Empire Swan, nato pa je v belgijski lasti dobila ime Belgian Freighter. … Nadaljuj z branjem Na poti v novo življenje: Izseljenska ladja “Flaminia” (6) v 50. letih prejšnjega stoletja .
Kategorija: Avstralija
“Od Evrope do Avstralije: Potovanja izseljenske ladije Castel verde v 50. letih”
Reuben Goossens je pomorski zgodovinar, znan po dokumentiranju zgodovine ladij, zlasti tistih, ki so po drugi svetovni vojni prevažale potnike. Podrobno je obravnaval ladje, kot sta SS Wooster Victory in SS Castel Verde, ter opisal njihovo preobrazbo iz vojaških tovornih ladij v potniške ladje za prevoz izseljencev. Ključne točke iz Goossensovega dela o ladji SS … Nadaljuj z branjem “Od Evrope do Avstralije: Potovanja izseljenske ladije Castel verde v 50. letih”
Begona -simbol upanja: Izseljenska ladja v službi Avstralije”
Ladja Begoña, nekoč znana kot Vassar Victory, je bila zgrajena kot ladja tipa Victory med drugo svetovno vojno. Bila je zasnovana kot tovorna ladja, dolga 139 metrov in z nosilnostjo približno 7.600 ton, z maksimalno hitrostjo okoli 17 vozlov. Po vojni je bila predelana za prevoz potnikov, predvsem emigrantov, in je lahko sprejela več kot … Nadaljuj z branjem Begona -simbol upanja: Izseljenska ladja v službi Avstralije”
„Angelina Lauro – luksuzna ladja, ki je evropske sanje popeljala do Avstralije in v neslaven konec“
Ladja Angelina Lauro je bila prvotno zgrajena leta 1939 pod imenom Oranje za nizozemsko mornarico, kjer je služila kot bolniška ladja. Po vojni je več let prevažala potnike, dokler je leta 1964 ni prevzelo italijansko podjetje Flotta Lauro. Ladjo so nato obnovili in jo preimenovali v Angelina Lauro, prilagojeno za prevoz evropskih izseljencev v Avstralijo. … Nadaljuj z branjem „Angelina Lauro – luksuzna ladja, ki je evropske sanje popeljala do Avstralije in v neslaven konec“
Kovček 