Foto: Učenci slovenskeg dopolnilnega pouka v Luzernu. Prvi dopolnilni pouk slovenskega jezika v Švici se je začel septembra 1971 v Luzernu. "Naši otroci se morajo naučiti slovenščine, to je naša obveznost in dolžnost do naših otrok," je skoraj pred petdesetimi leti dejal Andrej Ahčin v Luzernu v Švici. Skupaj z nekaterimi starši slovenskih otrok so … Nadaljuj z branjem Izseljenska slika v Švice (3): Prvi dopolnini pouk slovenskega jezika v Švici je bil v septembra v Luzernu. →

Leta 1977 se je v mestecu Rüti blizu Züricha v Švici rodila zgodba, ki jo je povezalo kegljanje. Skupina slovenskih rojakov, ki so delali v Rütiju in okoliških krajih, je ustanovila Kegljaški klub Slovenija. Tehnično je klub združeval posameznike, ki so hrepeneli po druženju s somišljeniki, a jih je dolga in naporna pot do Züricha, … Nadaljuj z branjem IZSELJENSKA ZGODBA IZ ŠVICE (1): Vse skupaj se je začelo s kegljanjem →

Anton Kovše je bil pionir slovenskega izseljenstva v Belgiji. Že pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji slovenskega društva Slavček, ki je bilo ustanovljeno leta 1934 v Winterslagu v belgijski pokrajini Limburg. Bil je eden izmed najbolj prizadevnih članov, ki so si prizadevali, da bi društvo čim dlje obstajalo in uspešno delovalo. Ko je … Nadaljuj z branjem Izseljenska zgodba iz Belgije (7): ” Zadnje pismo Antona Kovšeta” →