Minilo je že dobrih 100 let, ko je davnega 9.aprila 1904 v Chicagu dvanajst članov – predstavnikov devetih samostojnih slovenskih organizacij in klubov oziroma društev, po štirih dneh sestankovanja sklenilo; da bodo »skupno delovali in zato ustanovili novo slovensko podporno organizacijo”. Ti pogumni člani so imeli moč in videnje, da so lahko presegli medsebojne zamere in tekmovalnost med posameznimi takrat obstoječimi društvi in določili ime -Slovenska narodna podporna jednota (dalje SNPJ).
Ustanovitev nove podporne organizacije so v prvi vrsti narekovale ekonomske potrebe. V tistih časih, ko so se izseljenci v velikem številu izseljevali v ZDA, doma ni bilo dovolj kruha. Upali so, da bodo v “novem svetu” našli boljše življenjske pogoje. Toda kmalu so se prepričali, da Amerika ni dežela, kjer se cedita “mleko in med”, ulice in ceste pa niso tlakovane z zlatom. Ker so bili Slovenci že od doma vajeni težkega dela, so večinoma brez težav našli delo. Toda delovni pogoji so bili izredno težki; delavci v tistih časih niso imeli nobene zdravstvene zaščite in če je kdo umrl, večinoma ni bilo denarja, da bi poravnali stroške za pogreb. Pionirji nove organizacije so uvideli, “da je ekonomski sistem ZDA zelo krivičen do delovnega ljudstva” se je leta 1979 spominjal tistih časov Peter Elish, takratni glavni predsednik SNPJ. Zato so se v začetku 20. stoletja ustanovila številna delavska gibanja oziroma organizacije. V tistem času se je v ZDA krepilo socialistično gibanje pod vodstvom Eugena Debsa. (1855 – 1926). Debs je bil sindikalni delavec in eden izmed ustanovnih članov -Mednarodne zveze delavcev (IWW). Bil je petkratni kandidat socialistične stranke Amerike za predsednika ZDA. Čeprav nikoli ni zmagal pa je bil zelo popularen med delavstvom in tudi med Slovenci v ZDA .
SNPJ je še danes najpomembnejša slovenska organizacija v ZDA. Je tudi ena izmed najstarejših, ne samo v ZDA, ampak tudi drugod po svetu. Odigrala je odločujočo vlogo med Slovenci v ZDA posebej še privzpodbujanju dolgoletnega sodelovanja med ZDA in Slovenija.
Pred mnogimi leti je bila SNPJ v slovenskih medijih relativno dobro predstavljena. V zadnjih letih manj. Nikoli doslej pa niso bilo predstavljenih tisti, ne bom rekel srčnih, zagotovo pa zelo prizadevnih dvanajst članov , ki so ustanovili to društvo. Poizkusil bom to storiti zdaj.
Začel bom kar z Frankom Medico. V letih nastanka SNPJ so bili aktivni tisti Slovenci, ki so bili še rojeni v Sloveniji. Le malo je bilo takih, ki so se že rodili v ZDA. Treba je povedati, da so prvi Slovenci prispeli prišli v ZDA šele v v osemdesetih letih 19. stoletja. Pred njimi so bili že izseljenci večine evropskih držav. In temu primerno je bilo tudi njihovo organiziranje celokupnega življenja v ZDA
Skratka Frank Medica se je preselil v ZDA leta 1901 iz Krasa. Naselil se je v Pueblo, Kolorado, kjer je bila v tistem času že kar močna slovenska skupnost. Seveda neorganizirana in to je bil glavni razlog, da si je Frank Medica prizadeval, da bi tudi slovenska skupnost bila organizirana tako, kot so bile ostale priseljenske skupnosti v Koloradu (češka, italijanska).
Skupaj z Martinom Kondo, ki je bil lastnik majhne tiskarne, sta najprej ustanovila svobodomiselni list »Glas svobode«. Prva številka je izšla 21. oktobra 1902. Lista, ki sta ga urejala kar sama, sta leta 1903 preselila iz Puebla v Chicago. V tistih časih je bil Chicago poleg Clevelanda najbolj razgibano središče ameriških Slovencev.
Medica je bil v tistem letu član pripravljalnega odbora za ustanovitev SNPJ. Na ustanovni skupščini SNPJ aprila 1904 je bil izvoljen za njenega prvega tajnika. Skupaj še z J. Mladičem, Frankom Petričem, Vrščajem, Badovincem in brati Stonič je napisal prvi program za SNPJ -za tisti čas napredne organizacije v ZDA. 20 maja 1904 je predal uredništvo Glasa naroda, znanemu delavskemu prvoborcu Jožetu Zavertniku.
Kmalu je prenehal tudi z tajništvom SNPJ ter se vrnil v domovino. V Ljubljani je 10. maja 1955 tudi umrl.
Uresničila se mu je prastara in glavna želja vseh izseljencev- vrniti se domov. Svojih »sodrugov« ni nikoli pozabil. In tudi oni ne. V SNPJ in tudi drugod se ga še vedno z naklonjenostjo spominjajo.
Kovček 