Danes je četrti četrtek v Novembru, ki v Združenih državah Amerike in Kanadi pomeni zahvalo Bogu za dobro letino. Zgodovina uči, da so prvi ameriški Indijanci s purami pomagali nahraniti prve priseljence na severovzhodu ZDA, in to že leta 1621.
Od takrat dalje se je, pred tem sporadično naseljevanje začelo množično premikanje Evropejcev v Severno Ameriko. In prav leto 1621 je bilo prvo leto , ko evropskim naseljencem ni bilo potrebno pri setvi žita uporabljati seme, ki so ga z ladjami pripeljali s seboj iz Evrope, temveč seme , ki so ga že sami pridelali na novih poljih v ZDA.
Predsednik George Washington je leta 1784 za praznik zahvalnosti določil 26. november . Predsednik Abraham Lincoln je leta 1863 datum spremenil – v zadnji četrtek v novembru, dokler ga ni leta 1939 predsednik Franklin Delano Roosevelt premaknil na prvi četrtek v novembru, da bi podaljšal obdobje prazničnih nakupov ob Zahvalnem dnevu do Novega leta. Leta 1941 je Kongres določil, da bo praznik na četrti četrtek v novembru, kar večja še danes.
Ko sem leta 1989 bil v Clevelandu prav na ta četrtek, sem imel srečo, da sva z pokojnim Jožetom Prešernom urednikom Rodne grude bila povabljena na dom Charlesa Ipavca uglednega ameriško-slovenskega pravnika ( 6.9.1921 – 24.10.2012) na večerjo ob prazniku. Še danes se spominjam te večerje, ki je bila svečana (seveda z puranom). Na njej so bili vsi otroci Charlesa, ki so študirali ali delali po različnih krajih ZDA. Za njih je bil to obvezen prihod domov, morda je bil pomembnejši le še Božič. Dobro se spominjam kako nama je Charles vneto in prepričljivo govoril, kako važen je bil za prve naseljence trenutek, ko so lahko posejali žito z v Ameriki pridelanim semenom.
Ko danes cel dan po radiu poslušam reklamne napovedi za črni petek, nekateri ga celo povezujejo z zahvalnim dnevom, sem vedno bolj prepričan, da zahvalni dan sodi le v ZDA, črni petek predvsem pa nakupovalna mrzlica pa žal, tudi k nam in ostali Evropi in svetu.
Kovček 