Kaj bo jutri z izseljenci v Beneški Sloveniji?

Benečani v Petjakih Foto M. Pegan2507

Smo sredi Božično Novoletnih praznikov, ko se mnogo izseljencev vrne v stari kraj. Res je, da se z povečano asimilacijo predvsem pa s staranjem izseljencev  to zmanjšuje. Življenje pač teče po ustaljenih tirnicah; starši so doma že davno odšli, prav tako tudi mnogi prijatelji in sorodniki. Otroci, predvsem pa vnuki  raje preživljajo praznike  doma, kot pa da bi odšli z dedom.. Tako, da ni pravzaprav prav veliko  vzrokov, da bi se sredi zime, pa čeprav mile, vrnili v staro domovino

Toda navkljub temu se izseljenci v teh dnevih  še vedno radi vračajo domov. Že več kot 30 let  v Sloveniji nihče več ne organizira tradicionalnih  božično novoletnih  srečanj  delavcev na začasnem delu, kot smo nekoč delali razliko med tistimi, ki so odšli preko morja in so postali izseljenci in  tam po večini tudi ostali  in tistimi, ki se bodo iz Evrope verjetno vrnili domov. Glavni organizator teh srečanj je bila SZDL( Socialistična zveza delovnega ljudstva) in revija Naš delavec. Z nastankom države Slovenije in posledično ukinitve SZDL ter revije Naš delavec, ki se je nekaj časa imenovala Moja Slovenija, se z organiziranjem teh prireditev nihče več ne ukvarja. Nekoč pobratene občine iz Slovenije od koder je odšlo največ delavcev na delo v tujino so kar poltihem in naskrivaj počasi začele razdirati oziroma niso obnavljale pogodbe o sodelovanju.

Zanimivo pa je, da je v soseščini v Julijski Krajini v Italiji ostala tradicija zbiranja ob Dnevi emigranta, ki je vedno 6 . januarja v Čedadu. Drugo leto bo že 57 po vrsti.

V »kovčku« sem našel lepo fotografijo fotoreporterja  Milenka Pegana iz Nove Gorice, ki je napravil pričujočo fotografijo v srcu slovenske Benečije v vasi Patjak   (Ponteco). Čeprav je od nastanka fotografije minilo že kar nekaj desetletji, sem prepričan, da se je večina  teh štirih možakov, ki se grejejo na soncu v času praznikov udeležilo takratnega Dneva emigrantov. Ganljiva sta detajla na sliki, ko možak na skrajni levi sedi obut kar v copatah in ko za večino   njih lahko rečemo, da so še samski.

Za to vas in sploh to območje je bila že takrat in je še danes značilna migracija; ki je  ali dnevna v nižinske kraje v Furlanijo ali pa stalna  po zahodni Evropi in tudi preko morja. Z prenehanjem rudarstva v Belgiji in Nemčiji jih je večina  tam tudi za stalno ostala. Toda tisti beneški izseljenci, ki pa so ostali in se vračali domov, pa so veliko pripomogli k utrditvi narodne zavesti med beneškimi Slovenci. Od leta 1982 občasno izdajajo glasilo Emigrant. Po potresu 1976 so uresničili nekatere gospodarske pobude, ki naj bi zajezili emigracijo. Tvorci tega prebujanja so mlajše generacije kulturnopolitičnih delavcev in gospodarskih strokovnjakov. Pomembno pa je k temu procesu prispevala  domača slovenska duhovščina. Duh kaplana Martina Čedermaca je v teh krajih še močno prisoten.

 

2 thoughts on “Kaj bo jutri z izseljenci v Beneški Sloveniji?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s