V »kovčku« sem našel fotografijo, ki je polna veselja in optimizma. Na njej je Janez Senegačnik s svojima sinovoma v vagonu vlaka, ki ga bo za stalno pripeljal v Slovenijo. To je bilo leta 1961, ko je zapustil Tucquengnoix v severovzhodni Franciji, kjer si je sluzil kruh.
Rodil se je 19.junoija 1917 v Trbovljah, znanem rudarskem kraju, iz katerega jih je mnogo odšlo po boljši kos kruha v premogovnike širom zahodne Evrope. Janez je bil star komaj šest let ko je leta 1923 njegova družina odšla za večji in boljši kos kruha v Francijo. V tujini so živeli v težkih pogojih. Oče se je kmalu v rudniku ponesrečil, tako da je še težje preživljal številno družino. Zato si je moral, tako Janez kot tudi njegovi bratje , poiskati delo v rudniku. Kmalu se je vključil v delavsko sindikalno gibanje. Nekaj časa je bil celo predsednik slovenskega rudarskega društva Tucquegnieuxu.
Kovček 