V teh vročih dnevih, ko vsi iščemo ohladitev v; morju, jezerih, bazenih ali rekah, sem se spomnil na naše rojake, ki živijo v tujini. Oziroma kako on prenašajo hudo poletno vročino. V mislih imam predvsem tiste, ki živijo oziroma so živeli v Avstraliji, kjer je možnosti za ohladitev v vodah kar precej. Velika večina se zna prilagajati lokalnim razmeram in pri ohlajanju v vodi nimajo večjih težav. Mnogi imajo v svojih hišah bazene. Ne malo pa je tudi takih, ki se jim je plavanje v vodi slabo končalo. O veliki tragediji slovenske družine, ki je naenkrat ob kopanju v bazenu izgubila tri svoje otroke, sem že pisal.
Danes bom opisal življenjsko zgodbo Jožefa Prša iz Maribora, ki se je končala v valovih Pacifika v Williamstownu, Melbourne v Avstraliji. V začetku januarja točneje 12 jauarja 1960 je bil vroč dan, kar ni ničesar čudnega za vrhunec poletja v Avstraliji.
Pristaniško naselje Williamstown v Melbournu je polno pomorskih muzejev in kolonialnih znamenitosti, kot sta Timeball Tower in Fort Gellibrand. Na južni obali območja pa so mirni parki in mokrišča, peščena plaža Williamstown pa je poleti priljubljena družinska destinacija. In prav to si je izbral komaj 21 letni Jožef, da se bo po delu v kuhinji v emigratntskem hostelu v Williamstownu malo ohladil. Bil je sam, mogoče je zašel predaleč in ga je izpodnesel tok. V soboto popoldne je voda naplavila njegovo truplo. Ker pri sebi ni imel dokumentov, policija ni vedela njegove identitete. Časniki so tisti dan objavilo samo golo vest o utopljencu. Pater Bazilij, ki je tistega leta 1960 deloval v Melbournu pa se je spomnil, da je pred nepolnima dvema letoma z ladjo Aurelija prišel iz Evrope takrat tudi 19 letni Jože Prša doma iz Maribora.. Rojen je bil 26 februarja 1939. V Avstralijo je prišel sam. Živel je v South Yarra, nato v Essendonu, delal pa v bolnišnici, a zadnje mesece v kuhinji emigrantskega hostela v Williamstownu. Pater Bazilij je kasneje pripovedoval, da je v tistem času v Avstralijo prispel še en Jožef Prša, in v spomin se mu je vsidrala nesrečna zmešnjava ob teh dveh osebah z istim imenom in priimkov. Kakor koli, prav z to zamenjavo imen oziroma osebe so lokalne oblasti z patrovo pomočjo spoznale pravo identiteto utopljenca.
Pogrebno mašo je za pokojnega Jožeta pater Bazilij opravil v petek dne 15. januarja v hišni kapeli, ker zaradi vročine niso mogli prenesti krste v cerkev. Fanta so pokopali med ostale rojake na slovenskem pokopališču. Nekaj njegovih najbližjih prijateljev ga je spremilo na zadnji poti. In še zanimivost pater Bazilij je rojake ob tej priliki naprosil , da so mu pomagali kriti stroške pogreba.
Kovček 