Raj je moj rojstni kraj,
kraj, kjer bila preživeta
so moja otroška leta.
Med griči in hribi,
tam v širni dolini,
med žuborečimi potočki,
vasica prijazna leži.
Spominjam se tistih lepih dni,
ko v senci smo posedali,
ko starejši so pripovedovali,
in veliko nasvetov nam dajali.
Tam skromno smo odraščali
v iskreni družbi prijateljski,
tam preživete so bile
tudi naše prve ljubezni naivne.
Lepi spomini vežejo me
tudi na naše pohajkovanje,
od Visoča do sv. Katarine
vse naše so bile steze.
Griči, travniki in polja
zveneli so od otroškega smeha,
ko pa zdrava Marija je zvonila,
otroke domov je podila.
Ko zdaj vračam se nazaj,
to ni več tisti kraj.
Zdaj vse moderno je,
otroci drugače igrajo se.
V »kovčku« sem se moral kar pošteno potruditi, da sem našel primerno fotografijo te vasi v Ilirsko bistriški občini. Čeprav ne šteje niti 200 prebivalcev je ta vasica kar dobro poznana med Slovenci živeči v Avstraliji.
Morda tudi zaradi gornje pesmi, ki jo je napislala Marija Iskra in je bila objavljena v reviji Misli v Avstraliji.
Ena od značilnosti Novokračin je tudi, da je vas stisnjena, zbita pod pobočje. Lahko rečemo, da je tako zaradi varčevanja s plodno zemljo. Pobočja jih ščitijo pred burjo. Hiše so obrnjene v prisojno smer, oziroma na polje.
Glavna polja so na jugu, pod vasjo. To so Dolge njive, Podjavorje, Široke njive, Podklančič in Ropača v skrajnem južnem kotu slepe doline. Tu vaščani sadijo predvsem krompir, koruzo in žito. Med njivami in travniki je mnogo sadnih dreves, zlasti jablan.
Kmetje pa so ustvarili tudi terase za lažji način obdelovanja površine.Na nastanek teras je v veliki meri vplivalo podnebje. Pogosta deževja so povzročila erozijo tal (izpiranje). Močni nalivi so po pobočjih odnašali rodovitno plast zemlje. Proti temu so se kmetje branili s terasastim načinom obdelovanj zemlje. Po obliki se terase med seboj razlikujejo, odvisno od nagiba pobočja in od vrste kultur. Na Slovenskem so najpogostejše sadjarsko – vinogradniške in vrtnarske.
Vinogradniške so popolnoma opuščene že od konca 19. stol., ko je vinsko trto napadla bolezen. Na prisotnost vinske trte spominjajo le še imena (Brajdice). S kamni so utrjevali terase, zidove, ki so preprečevali drsenje zemlje. Danes se večina teras ruši. Predvsem zaradi nemarnosti ali celo odstranjevanja kamna iz nevednosti.
V svojem “kovčku” sem našel naslednje prebivalce Novokračin, ki so živeli in , žal tudi umrli, v Avstraliji;
Ivan Iskra, rojen 22.12.1933 v Novokračinah, umrl pa 2.marca 1993 v Morelandu, Victorija.
Ivan Iskra, rojen 26.12.1937 v Novokračini. V Avstralijo je odšel 1961, umrl pa 18.decembra 1989 v Heifelbergu.
Ana Iskra , rojena Udovič 28.julija 1935 je prišla v Avstralijo julija 1957 z ladjo Aurelija. Umrla pa je 25. maja 2018 v Auburyu
Jože Marinac, rojen 18. aprila 1927 v Novokračini, 1959 z ladjo Fairse, umrl pa je 10. marca 2011 v kraju Echo Lake
Ko so v sredini 50 let, vaščani, zapuščali Novokračine, tam ni bilo veliko možnosti za udobno življenje. Služb ni bilo, oziroma je bilo bilo potrebno za njimi odhajati na Reko. Tudi drugače se kraj ni razvijal. Šele v 80 letih prejšnjega stoletja so se kazali boljši časi za življenje v Novokračini. Fotoreporter dela M. Ciglič je takrat napravil pričujočo fotografijo: na kateri pridni Novokračani polagajo telefonski kabel v vas. Prav po njegovi zaslugi so se mnogi prebivalci lahko po telefonu pogovarjali z svojimi sorodniki v Avstraliji.
Kovček 