Ko se je iza Nanosa prikazala Luna je bil znak, da sem zapustil gozd pod Gradnjami na Krasu. Letošnja bera gob je bila povsod bogata. Toda danes sem pobral le nekaj sirovk in jih doma v Avberju , na štedilniku kurjemim z drvami hitro spekel. Ker sem to naredil na maslu začinjenim z česnom so bile odlične. To je eden izmed redkih obrokov, ki si ga znam pripraviti sam.
Ob tej priliki sem se spomnil na Jožeta Šukčevega iz Avberja ter Šteljota Jermana iz Dvorov pri Sv. Antonu. Oba sa že veliko let pokojna. Ob bližajočem se Dnevu mrtvih se ju spominjam. Oba sta bila neporočena. Kot samca sta živela precej nezdravo življenja, posebej še kar se tiče prehrane. Rada pa sta bila v naravi in se zaklinjala na zdravo življenje. In kot , da bi imela slabo vest, ker sta se preveč zanašala na pristnost in koristnost trte refošk sta ob večerih ko sta pripravljaala večerjo z sirovkami modrovala: “bolj zdravo je, da sirovke popečem na maslu kot na masti”.
Ob večerih, kot je bil sinoči se spominjam na Jožeta in Šteljota. Dozdeva se mi,da sta se vseskozi zavedala brezizhodnosti svojega načina uživanja hrane in pijače. Nista mogla drugače.Toda ob pripravi sirovk vsake jeseni sta se potihoma zaklinjala na zdravo prehrano.” Sedaj, ko se tudi to leto izteka, bova lahko drugo leto živela bolj zdravo…”
Kovček 