Danes je bil v Ljubljani oblačen, deževen dan. Ko sem hodil po pasaži, iz Cankarjeve proti Štefanovi ulici sem se čudil praznini, skorajda pustoti, nekoč zelo prometne pešpoti.
Dolga leta, kar desetletja sem hodil po njej tudi sam. V Cankarjevi ulici nad Namo je imela namreč SIM (Slovenska izseljenska matica) svoje prostore. Koliko je bilo v tej pasaži različnih lokalov, trgovinic. Sedaj večina tistih, ki še vztrajajo, sameva.. Zakaj tako, ne vem. Pred časom smo »Pri Acotu« modrovali: konec pasaže se je začel z prenovo Dunajske. Ne samo tehnično ampak tudi vsebinsko. S tem ko je Dunajska postala pešcem prijaznejša, se je vloga pasaže zmanjšala.
Kakor koli, ko sem v »kovčku« brskal po starih fotografijah sem našel eno prav na temo te pasže. Avtor in datum sta nepoznana. Oboje nepomembno, morda celo dobro. To sodi k kipu, ki se kaže iz megle na koncu pasaže. Gre za znani kip kiparja Frančiška Smerduja »Spomenik ilegalcem« Bronasta skulptura moža v plašču je simbol vseh ilegalcev v Ljubljani med 1941 in 1945. Postavljena je bila leta 1953.
Stoji ob robu Argentinskega parka med Slavijo in Dukičevimi bloki, v bližini objekta Štefanova 5. V času Jugoslavije se je ta park imenoval Leninov park, zatem do leta 1995 park Ajdovščina in danes Argentinski park.
Ko gledam fotografijo, se mi dozdeva, da fantiča tečeta tako kot so verjetno kdaj pa kdaj med drugo svetovno vojno po tej pasaži tekli ilegalci. Na fotografiji se seveda samo igrata. Zavila bosta na desno, proti Dunajski, mimo Narodne banke, vhoda v Nebotičnik in papirnice. In že bosta pred semaforjem pred Šestico. Ne tu sem ne bosta tekla. Nasproti je »Slavija« (Ministrstvo za notranje zadeve), tja tudi ne bosta šla, vedno je tam noč in dan policist. Torej ostaja jima le, da prečkata Štefanovo, kjer nikoli ni bil hiter promet in se bosta ob stavbi »Slavije« in prav mimo spomenika Ilegalcem spustila v park.
Šele ko bosta ušla pogledom iz Dukičevih blokov, bosta lahko zaživela. Vse bo njuno, od Figovca pa do Protestantske cerkve, meja bo le Župančičeva ulica.
Kovček 