Lani je poteklo 80 let od nasilne smrti Viktorja Filipiča, sina slovenskega izseljenca Franca Filipiča, doma iz Jarče doline pri Žireh. Viktor se je rodil leta 1921.  Ko mu je bilo deset let, se je s starši izselil v Francijo. Tam se je šolal  in pozneje kakor oče postal rudar..

Ko so leta 1940  Francijo okupirali Nemci, je tudi mladi Viktor postal član  francoske partizanske organizacije. Bik je neustrašen in hraber. Žal pa je že leta 1941 padel v roke nemškim osvajalcem, ki so ga v preiskovalnem zaporu neusmiljeno mučili. Konec novembra je bil obsojen na smrt.

V svojem poslovilnem pismu staršem pravi med drugimi: »Danes ob svojem dvajsetem rojstnem dnevu, sem bil obsojen na smrt od ljudi, ki se boje svobode delavstva. Ljubi starši, bratje in sestre, ne zamerite mi za žalost, ki sem vam jo prizadele.. Ne bojim se smrti kljub svoji cvetoči  mladosti. Saj ni veliko, če položim svoje življenje na oltar ta mirno in svobodno življenje narodov. Naše delo se bo  nadaljevalo do končne zmage narodov, ki se bore proti fašizmu.«

Ne samo slovenska, temveč tudi ostale jugoslovanske naselbine v severni Franciji se že dolga desetletja  spominjajo  nasilne smrti mladega Viktorja Filipiča ki častijo spomin na mladega heroja in vseh, ki so trpeli  in se borili za svobodo izpod nemškega okupatorja.

• Francija