Ob omembi imena Aleksandrija, posebej še v zvezi s slovenskim izseljenstvom, se večini izmed nas porodi asociacija na “Aleksandrinke”.

Navkljub težki in dostikrat tragični usodi primorskih deklet in žena , ki so si v daljnem Egiptu, še posebej v takrat bogati Aleksandriji, služile kruh, tudi tako, da so nekatere izmed njih pospravljale domove in dojile tuje otroke. bogatih Egipčanov tistega časa. Ne smemo pa pozabiti tudi na mnoge ostale Primorce, ki so si pred drugo svetovno vojno v Egiptu služili kruh na tak ali drugačen način.

Leta 1961 so obiskali Slovensko izseljensko matico:

Od leve proti desni; Ludvik Gregorič, ki je živel v Egiptu 21 let in se je po osvoboditvi za stalno vrnil v domovino.Ivana Faganel (tretja z leve) iz Vrtojbe s sinom Oskarjem in hčerko Sonjo, oba rojena v Egiptu. Navkljub dejstvu, da je bil to njun prvi obisk domovine staršev, sta govorila dobro slovensko. Tretja z desne je Valerija Gorkič z hčerko Vilmo, poročeno Ohanian in takratna sodelavka Slovenske izseljenske matice Ina Slokan.

• Egipt