Kje v Franciji so živeli Slovenci?
Slovenci so večinoma živeli v severovzhodni Franciji, predvsem na območjih z razvitim rudarstvom, še posebej premogovništvom. V tem kontekstu si bomo ogledali mesto Liévin.
Mesto Liévin:
Liévin je staro rudarsko območje v Pas-de-Calais v severnem delu Francije, 20 kilometrov severno od Arrasa. Z 35.000 prebivalci je del aglomeracije Communoupole, ki vključuje tudi sosednji Lens in obsega 36 občin ter 250.000 prebivalcev.
Liévin ima sedež dveh kantonov:
- Kanton Liévin – jug (del občine Liévin, občina Angres, Eleu-dit-Leauwettw), ki ima 25.567 prebivalcev.
- Kanton Liévin – sever (del občine Liévin, občina Grenay), ki ima 21.622 prebivalcev.
Čeprav se nahaja blizu Lensa, je Liévin samostojno mesto s številnimi ustanovami, vključno z vrtci, šolami, univerzo, bolnišnico, pokritim stadionom, katoliško cerkvijo, nakupovalnim centrom, postajo nacionalne policije in gasilsko postajo.
Zgodovina Liévina:
Zgodovina Liévina sega v neolitik, najdbo arheoloških ostankov pa potrjujejo sledi neolitskih in galo-rimskih obdobij. Mesto je sprva bilo majhna podeželska vas, posvečena kmetijstvu, vse do leta 1857, ko so odkrili premog v bližini.
Premog je spodbudil velik vzpon, z vrhuncem v letu 1914, ko je imelo mesto 25.698 prebivalcev. Prva svetovna vojna je prizadela Liévin, uničila mesto in zahtevala številne človeške žrtve, a se je po vojni uspešno obnovilo. Druga svetovna vojna je znova ustavila napredek, vendar je mesto leta 1944 osvobodila britanska osma vojska in pričel se je ponoven razvoj.
Sledila je recesija v rudarski industriji, zapiranje premogovnikov v 60. letih 20. stoletja, in končno zaprtje zadnje jame leta 1974. Po opustitvi premogovništva je Liévin doživel gospodarski upad, vendar se je nato preusmeril v druge panoge.
Zgodovina Liévina:
Zgodovina Liévina sega v neolitik, najdbo arheoloških ostankov pa potrjujejo sledi neolitskih in galo-rimskih obdobij. Mesto je sprva bilo majhna podeželska vas, posvečena kmetijstvu, vse do leta 1857, ko so odkrili premog v bližini.
Premog je spodbudil velik vzpon, z vrhuncem v letu 1914, ko je imelo mesto 25.698 prebivalcev. Prva svetovna vojna je prizadela Liévin, uničila mesto in zahtevala številne človeške žrtve, a se je po vojni uspešno obnovilo.
Sledila je recesija v rudarski industriji, zapiranje premogovnikov v 60. letih 20. stoletja, in končno zaprtje zadnje jame leta 1974. Po opustitvi premogovništva je Liévin doživel gospodarski upad, vendar se je nato preusmeril v druge panoge.
Slovenci ki so se zapisali v izselnsko zgodovino tega kraja.
Prav gotovo je v tem kontekstu vredno omeniti Jurija Artiča, ki je bil dolga desetletja tesen sodelavec Slovenske izseljenske matice. Veliko nam je ob svojih obiskih na SIM pripovedoval, ne le o sebi temveč tudi o ostalih Slovencih v tej regiji, kot na primer o Alojzu Gumzej iz Loč pri Poljčanah. Gumzej je bil goreč naprednjak in je že v Hrastniku opravljal posle obratnega zaupnika v rudniku. Zaradi političnih preganjanj se je po veliki stavki leta 1923 s petčlansko družino odpravil v svet, iščoč boljše življenje. V Franciji je aktivno sodeloval v slovenskih društvih, bil član Združenja Jugoslovanov v severni Franciji ter več let predsednik društva “Prostost”.
Gumzej je vedno toplino izkazoval do tovarišev v stiski, še posebej do bolnih. Kljub izgubi domačega okolja se je uspel uveljaviti, saj se je več njegovih otrok vrnilo v Slovenijo po koncu druge svetovne vojne, medtem ko sta Silva in Štefi ostali z njim v Franciji in mu pomagali v težkih trenutkih dolge bolezni – silikoze..
Zgodovina Liévina je tesno prepletena z dediščino rudarjenja in prispevkom priseljencev, med njimi tudi Slovencev. Kljub prenehanju premogovništva se je mesto soočilo z izzivi, a se vzdržljivo prilagaja novim gospodarskim razmeram. Spomin na rudarjenje, življenje v tistem času ter prispevek Slovencev kot del te skupnosti ostaja pomemben del lokalne zgodovine in kulturne identitete
Kovček 