Belgija je, zaradi visoke razvite industrije, že dolgo časa, ena najgosteje naseljenih držav v Evropi. Je malo večja od Slovenija, ima pa kar 11 milijonov prebivalcev. Njen razvoj je temeljil na visoko razviti industriji, ki pa se je še posebno povečala potem, ko si je Belgija pridobila kolonijo Kongo. Ker zaostali rudniki premoga v Borinageu niso mogli več kriti vseh potreb so odpirali nove moderne rudnike predvsem v pokrajinah Limburg, Namur in Liege.
Že po prvi svetovni vojni je začela reševati problem delovne sile s priseljenci in tako so nastajala delavska naselja tujih narodnosti (tudi slovenske) v Waterscheiu, Eysdenu, Winterslagu, Zwartbergu, Zolderu, Charleroi in Beeringenu.
Slovenci so se začeli naseljevati v te kraje v letih 1921 in 1922 In sicer tako, da so preseljevali iz Vestfalije v Nemčiji in Francije. Neposredno iz Slovenije pa so odhajali delavci v Belgijo v letih 1925 in 1929 in to največ iz Julijske krajine, ki je tisti čas trpela pod italijanskim fašizmom. Zato je med Slovenci v Belgiji največ Primorcev. Pionirja oziroma začetnika slovenskega izselnstva v Belgiji pa sta Trboveljčana Poglajen in Detela, ki sta set ja naselila že leta 1922.Večina beneških Slovencev pa živi predvsem v Valoniji in okolici mesta Liege.
Po približnih ocenah SIM oziroma uredništev nekoč razširjene revije Rodne grude je konec 20 stoletja v Belgiji živelo približno 3.000 Slovencev, predvsem potomcev stare ekonomske migracije. Največja naselbina Slovencev je v belgijskem Limburgu s središčem v Eisdenu.
Slovenski izselnci so bili v zgodovini (prvi polovici 20 stoletja) znani kot dobri in povsod iskani delavci, tudi zasluzili so dobro. Delo v Belgiji pa je v tistem času bilo težko. Tamkajšnji rudniki so bili globoki in nezdravi, navpični rovi so bili globoki 1000 do 1400 metrov. Pravico do pokojnine pa so si rudarji pridobili šele s 55 leti starosti in 30 let kopanja pod zemljo.Pokojnino pa so doživeli le redki in zato je bilo med rudarji v Belgiji veliko invalidskih upokojencev ( silikoza). Posebej težko pa je bilo pred drugo svetovno vojno za delavce, ki so se ponesrečili ali zboleli, saj socialne zaščite sploh ni bilo. Konvencija o socialnem zavarovanju med Belgijo in Jugoslavijo je bila sklenjen a šele 1956 leta,
Kovček 