Slovenski narodni dom iz Clevelanda je leta 1953 izdal zanimivo in lepo opremljeno knjigo »Zgodovino slovenske naselbine  Waukegan- North Chichago,  v kateri je zbral velik del zgodovine svoje naselbine od leta  1893 pa do 1952. Knjiga je bila prva te vrste med ameriškimi Slovenci in je trajne vrednosti in pomembna za zgodovino slovenskega naroda sploh, saj le ta ne bi bila popolna brez zgodovine slovenskih izselncev, ki so njen sestavni del.

Iz knjige objavljamo skrajšani odlomek, ki govori o prvih naseljencih v tej naselbini:

Waukegan – North Chichago, dvojno mesto, stoji na zahodnem obrežju lepega Michiganskega jezera. Meso Waukegan, nekoč imenovano Little fort, je štelo 1890 4.415 prebivalcev, leta 1952 pa že 40.000. North Chichago je imelo leta 1910 3.306, leta 1952 pa okoli 9.000 prebivalcev. Danes , leta 2024 pa šteje……prebivalcev.

Slovenska naselbina tvori nekakšen neviden most med obema mestoma. Na severni strani Desete ceste, ki deli obe mesti leži Waukegan, kjer je slovenski narodni dom, slovenska cerkev in farna šola, na južni strani Desete ceste pa je North Chicago: tu je slovenska ustanova North Chichago Savings and Loan Association (hranilnica in posojilnica) in slovenska zadružna prodajalna.

Prvi Slovenci so se naselili v tej naselbini leta 1893. Kolikor je bilo mogoče dognati, so to bili ; John Jerina, John Podboj, John Setnikar, John Hamovec, John Mrlak, Frank Jereb, Frank Zdešar, Matic Šurca, John Kočar, Frank Grom, bratje Miha, frank in John Jerin (Kocjanovi). Leta 1899 je slovenska naselbina štela že sedemdeset družin, in sicer: Frank jereb,, Anton Jereb (Bančar), F. Remžgar, Matevž Žitka, John  Mrlak, Jakob Japelj, F.Mrlak, skupno okrog petdeset Slovencev.

Ti prvi rojaki so bili vsi doma iz Vrhniškega okraja, zato je umevno, da so se v to naselbino naseljevali predvsem iz okolice Vrhnike. Zato tudi nekateri Slovenci imenujejo to naselbino tudi  »ameriška Vrhnika«. Seveda pa so med njimi tudi Gorenjci, Dolenci, Štajerci ..

Prva leta so delali rojaki večinoma pri American Steel Wire Co. (žičarna), nekaj pa pri Sugar Rafinery Co. V teh tovarnah so bila zelo težka dela in je bilo treba trdne volje, da se je nas človek privadil. Delali so v dveh izmenah pa 10 do 12 ur na dan. Žičarna je plačevala delavcem  15 do 16 centov na uro. 1. oktobra 1899 je žičarna pogorela. Nekateri rojaki so nato čez zimo gradili novo žičarno. Maja 1900 je začelo obratovati nekaj oddelkov v obnovljeni tovarni. Zatem so se priseljevali rojaki v čedalje večjem številu.

Prve naseljence je prizadela kriza, ki se je pričela pod vlado demokratskega predsednika Grovera Clevelanda, ki je bil izvoljen leta 1892. Kriza je trajal do leta 1897. V teh slabih časih je nekaj rojakov dobilo delo pri kopanju čikaškega kanala. To delo je bilo zelo naporno, nevarno in tudi zelo slabo plačano. Ko je bil leta 1897 izvoljen republikanski predsednik so se razmere za delavce nekoliko izboljšale.

• ZDA