Foto: Prizadevna članica Barbara Turk – Smrekar
V prvem delu prispevka o organizaciji Pro Cultura smo govorili o izjemnem in enkratnem pomenu dogodka, ko je izseljensko združenje zbiralo finančna sredstva za zamejsko organizacijo v drugi državi. To sicer ni bil prvi tovrstni primer v zgodovini slovenskega izseljenstva. Že nekaj let pred Slovenci v Švici je Slovenska ženska zveza s sedežem v Chicagu, ZDA, pričela zbirati denarne prispevke za štipendijski sklad, namenjen revnejšim dijakom na Koroškem, zlasti za šolanje na slovenski gimnaziji v Celovcu.
Že leta 1972 je “Pro Cultura” začela prirejati kakovostna predavanja iz domovine in zamejstva. V Švici so med drugimi predavali: dr. Vladimir Klemenčič, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, večkrat dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in urednik revije “Celovški zvon”, dr. Matjaž Kmecl, Andrej Šturm, predsednik Zveze staršev iz Celovca, dr. Darko Bratina, direktor slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, Ciril Zlobec, Emil Pintar, dr. Dimitrij Rupel, Milan Kučan, Mojca Drčar Murko in še mnogi drugi.
Čeprav “Pro Cultura” v osnovi ni delovala kot klasično društvo slovenskih izseljencev, temveč kot fondacija, si je za svoj simbol izbrala stiliziran temno rdeč cvet visečega nageljna, značilnega za številne slovenske kmetije.
Pri zbiranju finančnih prispevkov za fondacijo “Pro Cultura” so sodelovali tudi ugledni slovenski umetniki, kot so Dora Plestenjak, Bard Iucundus, Andrej Jemec, Franc Mihelič, Jože Spacal, ki so fondaciji podarili svoja dela. Ta so bila nato prodana posameznikom po Evropi.
Pobudniki in najaktivnejši člani “Pro Culture” so bili:
- ing. Janko Ručigaj, inženir gradbeništva, zaposlen pri državni službi za avtoceste v kantonu Bern, prvi predsednik fondacije “Pro Cultura”,
- dr. Ivan Novak, dr. med.,
- dr. Ludvik Smrekar, ugleden zobozdravnik iz Andelfingena,
- dr. Vilko Gustinčič, bakteriolog in tehnolog živilske industrije, zaslužen za ustvarjanje zakonodaje o predelovalni industriji v Švici, predsednik “Pro Culture” od leta 1998 do svoje smrti leta 2003,
- ing. Dušan Florjančič, eden od direktorjev velikega winterthurskega koncerna “Sulzer”,
- ing. Janez Kušar,
- ing. Lojze Šmid,
- ing. Damjan Jazbec,
- ing. Avgust Teropšič,
- ing. Matija Tuma,
- ing. Barbara Turk Smrekar.
Pomoč slovenski manjšini v tujini je bila neprecenljiva. S podporo slovenskim zamejskim ustanovam in organizacijam so izseljenci prispevali k ohranjanju jezika, kulture in narodne identitete Slovencev, razkropljenih po svetu. Brez te podpore bi številne slovenske skupnosti v tujini težje ohranile svojo povezanost z matično domovino in narodom.
Kovček 