Med številnimi ladjami, ki so v 50. in 60. letih 20. stoletja prevažale evropske izseljence v Avstralijo, je bila tudi Flandria. Ta potniška ladja, sprva zasnovana za povsem drugačne namene, je postala eno izmed pomembnih prevoznih sredstev za tisoče ljudi, ki so v povojnem obdobju iskali novo življenje na oddaljeni celini.
Izvor in preobrazba ladje
Flandria je bila prvotno zgrajena kot tovorna ladja, vendar je bila kmalu predelana v potniško ladjo, saj je po koncu druge svetovne vojne povpraševanje po prevozu ljudi močno naraslo. Evropske države so se še vedno pobirale po vojni, mnogi prebivalci so se soočali s pomanjkanjem zaposlitvenih priložnosti in negotovo prihodnostjo, kar jih je spodbudilo k iskanju sreče drugje.
Italijanske in belgijske ladjarske družbe so v tistem času aktivno sodelovale pri organizaciji prevozov migrantov v Avstralijo in druge prekomorske države. Flandria je postala del te migracijske flote in v desetletju in pol izvedla več deset potovanj iz pristanišč, kot so Genova, Antwerpen in Neapelj, do glavnih avstralskih pristanišč, vključno s Sydneyjem, Melbournom in Fremantlom.
Potovanje čez ocean
Potovanje z ladjo je trajalo več tednov, pogosto v težkih razmerah. Izseljenci, ki so potovali z Flandrio, so se morali soočiti z gnečo v skupnih spalnih prostorih, preprosto prehrano in negotovostjo glede prihodnosti. Ladja je običajno potovala po tradicionalni poti skozi Sredozemsko morje, Sueški prekop, Indijski ocean in nato proti južni obali Avstralije.
Nekateri potniki so se na ladji srečali s prvimi kulturnimi razlikami, saj so prihajali iz različnih evropskih držav. Vendar jih je vse povezovala skupna želja po boljšem življenju in upanje, da jih na drugi strani sveta čakajo nove priložnosti.
Slovenski izseljenci na Flandrii
Med številnimi evropskimi migranti, ki so s Flandrio odpotovali v Avstralijo, je bilo tudi precej Slovencev. Ti so pogosto zapuščali domovino zaradi gospodarskih težav, političnih razmer ali preprosto želje po boljšem življenju. Večina jih je po prihodu v Avstralijo našla delo v industriji, gradbeništvu ali kmetijstvu, nekateri pa so sčasoma ustanovili lastna podjetja in prispevali k razvoju avstralske družbe. V svojem “kovčku” pa sem našel zgolj enega potnika. To je bil Lucijano Krmac iz Marezig pri Kopru. Z Flandrio je prišel v Avstraliojo leta 1955. Leta 1974 je v Parramatu umrl.
Konec ladje, a ne zgodb
Ko se je v 70. letih zmanjšalo število migrantov, ki so potovali z ladjami, so številne starejše ladje, vključno s Flandrio, izgubile svojo prvotno vlogo. Ladja je bila najprej umaknjena iz aktivne službe, kasneje pa razrezana.
Kljub temu ostaja Flandria v spominih številnih izseljencev, ki so z njo začeli novo življenje v Avstraliji. Njena zgodba je del širše zgodovine evropske emigracije in ponazarja upanje, pogum ter odločnost tistih, ki so se odpravili v neznano v iskanju boljše prihodnosti.
Kovček 