Foto: Simbolna ilustracija obrtnika narejena z UI
Josip Fon se je rodil v vasi Selo pri Volčah, nedaleč od današnjega Mosta na Soči, takrat še znanega kot Sv. Lucija. Življenje mu ni bilo prizanesljivo, zato se je že mlad moral trdo boriti za svoj prostor pod soncem. V najboljših letih je zapustil domovino in najprej odšel v Francijo, nato pa v Egipt, kjer si je pred drugo svetovno vojno ustvaril lastno obrt in si s pridnostjo zagotovil spoštovanje tamkajšnje skupnosti.
Usoda mu je bila naklonjena tudi v zasebnem življenju – v Aleksandriji je leta 1933 spoznal in poročil svojo življenjsko sopotnico, Aleksandrinko, s katero sta si ustvarila topel dom. Rodili sta se jima hčerki Sonja in Nataša. Po koncu vojne se je družina preselila v Trst, a že avgusta 1950 so skupaj emigrirali v Avstralijo. Le mesec dni pozneje so že živeli v Brisbaneu, kjer so bili med prvimi Slovenci na tem območju.
Josip Fon je bil srce skupnosti. Kdor ga je poznal, se ga spominja kot družabnega, srčnega in vedno pripravljenega pomagati. Bil je aktiven član slovenskih društev, sodeloval v odborih in zvesto obiskoval srečanja rojakov. Najraje je posedal na “gričku” pri “Planinki” – kot sam rekel, zaradi dobre družbe in obilice časa, ki ga je imel kot upokojenec.
Čeprav je večino življenja preživel v tujini, je ostal trdno povezan z domovino. S soprogo sta hčerki vzgojila v zavesti o slovenskem izročilu in jeziku. Josip je bil tudi velik ljubitelj slovenskega branja – čeprav je imel doma lepo zbirko knjig, je rad prihajal po še kakšno zanimivo izdajo, saj je želel ostati povezan s slovensko pisano besedo.
Njegova življenjska pot – od Soče do Egipta, od Trsta do Avstralije – je zgodba o vztrajnosti, domoljubju in globoki človečnosti.
Kovček 