Foto: Simbolna ilustracija UI za Frančiško Ludvik
Frančiška Ludvik, rojena Fatur, je bila ena izmed tistih pogumnih Primork, ki so v prvi polovici 20. stoletja zapustile svoj dom v iskanju boljšega življenja. Rojena je bila v Zagorju pri Pivki, a jo je življenjska pot ponesla daleč stran – najprej v Egipt, natančneje v Kairo, kjer je kot številne druge Slovenke našla delo v tujskih gospodinjstvih. S svojim trudom in delavnostjo si je med tujimi ljudmi ustvarila ugled in si tam postopoma zgradila novo življenje.
Tako kot mnoge aleksandrinke je tudi Frančiška v Egiptu srečala življenjskega sopotnika. Poroke z domačini ali pripadniki drugih narodnosti so bile med slovenskimi ženskami, ki so delale v Egiptu, precej pogoste, saj so z leti postale del živahnega večkulturnega okolja Aleksandrije in Kaira. To so bile poroke, ki so prinesle tako nova obzorja kot tudi izzive – mešane kulture, jeziki, drugačne navade – a hkrati priložnost za novo poglavje življenja.
Ko so po drugi svetovni vojni politične razmere v Egiptu postale vedno bolj negotove za Evropejce, sta se Frančiška in njen mož, tako kot mnoge druge aleksandrinske družine, odločila za selitev – tokrat v Avstralijo, ki je v tistem času vabila evropske priseljence. Leta 1954 sta prispela na peti kontinent, kjer sta si ustvarila nov dom.
Frančiška je vse življenje ohranila ljubezen do slovenskega jezika in svojih korenin. V novi domovini je ostala povezana s slovenskimi rojaki, ki so tvorili živo skupnost z lastnimi društvi, cerkvijo in tiskanimi mediji. Bila je del zgodbe, ki jo deli na tisoče slovenskih žensk – zgodbe o odpovedovanju, delu in neizmerni volji, da kljub tujini ostanejo zveste same sebi.
Umrla je 26. januarja 2022, v visoki starosti, v Avstraliji – tiho, tako kot je verjetno živela. A njena zgodba ostaja del mozaika slovenskega izseljenstva – dragocen opomnik na generacijo žensk, ki je z lastnimi rokami in pogumom gradila življenje daleč stran od slovenskih gora.
Kovček 