Foto:Simbolna iklustracija UI Hermana Novaka
V 30. oktobra 1984, se je v bolnišnici v Wangaratti iztekla življenjska pot Hermana (Erminia) Novaka, V zadnjem tednu življenja ga je še obiskal stari znanec – in obujala sta spomine na slovensko Istro iz katere sta oba izhajala.
Smrt je posegla le nekaj tednov po selitvi iz Geelonga v Myrtleford, kamor sta se z ženo Viviano, rojeno Rodela, preselila, da bi bila bliže svojim trem otrokom – Albini, Liviu in Anici – ter njihovim družinam. A večer življenja je nenadoma prekinila bolezen, ki mu je že dolgo grenila vsakdan.
Herman Novak se je rodil 25. maja 1914 v vasi Osp pri Črnem Kalu. V domači Istri se je tudi poročil. Po koncu druge svetovne vojne se je družina preselila v Trst, kjer so ostali dve leti, preden so se leta 1954 odločili za novo življenje na drugem koncu sveta – v Avstraliji. Na avstralska tla jih je 11. aprila pripeljala ladja Castel Verde. Po prihodu v taborišče Bonegilla so se kmalu naselili v Geelongu, kjer so ostali vrsto desetletij. Tam so otroci odrasli in si ustvarili svoje družine, Herman pa se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti.
Njegova največja zapuščina v skupnosti Slovencev v Geelongu je brez dvoma povezana z ustanovitvijo slovenskega društva Snežnik. Herman Novak je bil izvoljen za prvega predsednika društva in kot tak je odigral ključno vlogo pri oblikovanju temeljev delovanja slovenske skupnosti na tem koncu Avstralije. Bil je mož dejanj, neposreden in odkrit – človek, ki je povedal, kar je mislil, a nikoli z namenom, da bi koga prizadel. Kljub včasih vročim debatam je bil zanesljiv sogovornik in prijatelj, ki si ga spoštoval, četudi nisi vedno delil njegovega mnenja.
Po pogrebu so se prijatelji in sorodniki zbrali še v prostorih društva Snežnik, kjer so z besedo in spominom počastili človeka, ki je bil temelj njihove skupnosti.
Herman Novak ostaja v spominu kot mož jasnih besed, toplega srca in trdne pripadnosti svoji domovini ter skupnosti, ki si jo je ustvaril v daljni Avstraliji.
Kovček 