Foto: Simbolna ilustracija UI za Leopoldino Heric
Leopoldina Heric, rojena Hecker, je bila ena tistih življenjskih sopotnic naših rojakov, ki so v Avstralijo prišli iz različnih evropskih držav – v njenem primeru iz Nemčije. Rodila se je 16. septembra 1925 v Nemčiji, v času med obema vojnama, ko je Evropa še vedno iskala ravnotežje po težkih letih in se pripravljala na nove preizkušnje.
Mladi Leopoldini je bilo usojeno, da jo bo življenje vodilo daleč od domačih krajev. V Nemčiji je spoznala slovenskega fanta – Stanka Herica, ki je po vojni delal tam kot mnogi naši izseljenci, najbrž v iskanju miru in boljšega življenja po letih negotovosti. Med njima je zrasla toplina, ki ni poznala narodnih meja. Poroka je združila dve kulturi, dve izkušnji povojne Evrope in ju povezala v skupno pot, ki ju je pozneje vodila čez ocean – v Avstralijo.
V novem svetu sta si dom ustvarila v Fairy Meadow pri Wollongongu, kjer sta preživela več desetletij skupnega življenja. Bila sta med tistimi, ki so v tujem okolju našli dom ne le v hiši, temveč tudi med rojaki in prijatelji v slovenski skupnosti. Ob nedeljah sta redno prihajala k slovenskim mašam v cerkev sv. Rafaela v Figtreeju, kjer sta z drugimi delila spomine na dom in besedo tolažbe. Tudi po moževi smrti je Lee, kot so jo klicali prijatelji, ostala zvesta tem srečanjem – prihajala je med rojake, poslušala petje in molitev v jeziku, ki je bil za njenega moža glas doma.
V Wollongongu jo je spremljalo spoštovanje in tiha naklonjenost slovenske skupnosti. Čeprav Nemka po rodu, se je čutila del našega kroga – s svojo toplino, preprostostjo in zvestobo je združevala ljudi različnih ozadij, tako kot je življenje po vojni povezalo mnoge usode.
Ob koncu življenja je bila obdana z ljubeznijo – spominjala se je sina in njegove družine, ki so ostali v Nemčiji, ter sester in sorodnikov, ki so jo spremljali z mislimi in pismi. Posebno vez je ohranila s svojo nečakinjo Marijo Kosi in njeno družino v Melbournu ter sestrično v Benali, ki so ji pomenili oporo v zadnjih letih.
Ko je 6. junija 2010 mirno zaspala v bolnišnici v Wollongongu, so se zanjo oglasili zvonovi cerkve vseh svetih v Figtreeju, kjer so jo poznali in cenili. Pogrebna sveta maša je bila 15. junija, nato pa so jo položili k večnemu počitku na pokopališču Lakeside – Kanahooka, ob možu Stanku.
Leopoldina Heric ostaja v spominu kot žena, ki je združevala svetove – Nemčijo, Slovenijo in Avstralijo – ter dokazovala, da toplina, vera in srčnost ne poznajo meja.
Kovček 