Foto: Simbolna ilustracija UI za Milk bar v predmestju Melbourna
Ko je Otlica decembra leta 1926 dobila novega sina, si verjetno nihče ni predstavljal, da bo življenje Marijana Česnika povezalo kraško vas pod robom Trnovske planote z oddaljeno in sončno Victoria v Avstraliji. Tako kot mnogi slovenski izseljenci njegove generacije je tudi on po vojni krenil na negotovo pot preko italijanskih begunskih taborišč v Australia, kjer si je moral novo življenje ustvariti skoraj iz nič.
Prvi leti je preživel v Tasmania, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Dorothy Crowe. Tam se je začela njegova avstralska zgodba – zgodba človeka, ki je skušal v novi domovini združiti delavnost slovenskega Primorca in odprtost avstralskega vsakdana. Kasneje sta se z ženo preselila v Melbourne, v predmestje Heidelberg, kjer je Marjan odprl svoj »milk bar«.
Milk bari so bili v povojni Avstraliji nekaj posebnega. Niso bili ne prave restavracije ne navadni bistroji. Šlo je za manjše družinske lokale, nekakšne mešanice okrepčevalnice, trgovinice in družabnega kotička s hitro prehrano. V njih so prodajali mlečne napitke, sladoled, kavo, sendviče, časopise, sladkarije in pogosto tudi cigarete ali osnovne življenjske potrebščine. Za številne priseljence so predstavljali eno prvih možnosti za samostojno podjetniško pot. Slovenci v Avstraliji takšnih gostinskih lokalov niso imeli veliko, zato je bil Marjanov milk bar nekaj posebnega – prostor vsakdanjega srečevanja domačinov, delavcev in otrok iz soseske.
Verjetno je prav v tem majhnem lokalu Marjan najbolj občutil, da je postal del nove domovine. Med dolgimi delavniki za pultom, ob pogovorih z rednimi strankami in ob skrbi za družino štirih otrok je gradil življenje, kakršnega si je želel po vseh vojnih in povojnih pretresih. Nedolgo pred smrtjo sta z Dorothy kupila hišo v Pascoe Valeu, kar je pomenilo nov začetek in potrditev, da je družina v Avstraliji pognala korenine.
Toda usoda je hotela drugače. Le nekaj dni pred svojim dvainštiridesetim rojstnim dnevom ga je 2. decembra 1968 nenadoma zadela kap. Umrl je med prevozom v Austin Hospital. Njegova smrt je pretresla slovensko skupnost v Melbournu, saj je bil dejaven član slovenskega društva in človek, ki je kljub oddaljenosti ohranjal stik z domovino. Še leto prej je skupaj s slovensko skupino obiskal rodno Slovenijo.
Na pogrebu pri cerkvi sv. Pija X. v Heidelberg Westu se je zbralo mnogo ljudi, nato pa je sprevod krenil proti pokopališču Pine Ridge Memorial Cemetery. Za njim so ostali žena Dorothy, štirje otroci ter sorodniki v Avstraliji in doma na Primorskem.
Marijan Česnik je sodil med tiste tihe slovenske izseljence, ki niso postali znani po velikih besedah ali bogastvu, temveč po delu, vztrajnosti in želji, da bi svoji družini omogočili mirnejše življenje. Njegov milk bar je bil majhen, a pomemben del zgodbe slovenskega priseljevanja v Avstralijo – simbol časa, ko so si številni priseljenci prihodnost ustvarjali za preprostim pultom, med vonjem po kavi, mlečnih napitkih in sveže pečenih sendvičih.
Kovček 