Letos mineva 120 let odkar se je v vasi Bač pri Knežaku rodil Jack Tomšič – delavski pesnik. Večino svojega življenja je delal v Združenih državah Amerike, kamor se je leta 1922 preselil. Navkljub garanju v Clevelandski železarni, kjer je po deset ur na dan v začetku opravljal težaško delo je našel čas za pisanje pesmi, ki jih je objavljal v slovenskih časopisih v ZDA (Enakopravnost in Prosveta). Jack Tomšič je s svojo žuljavo delavsko roko pisal o preprostih stvareh, o življenju in času, kakor ga je doživljal naš človek v tujem svetu. Dolgoletna predvojna gospodarska kriza in brezposelnost, ki jo je spremljala, ga je zaznamovala;
“Od tovarne do tovarne noga za nogo hiti, delo-to so glavne marnje, dobiti moč ga ni” je zapisal.
Polnih 36 let je delal v tovarni kamionov. Iza svojega stroja je od blizu videl trpljenje delavcev, bolezen in lakoto, obup nad življenjem. Le to ga ni zlomilo. Vseskozi je bil optimist, ne zgolj v osebnem življenju. Čeprav živeč v tujini je spremljal dogajanja v stari domovini med drugo svetovno vojno
V pesmi Kraška zemlja je zapisal:
“Mi ljubimo te, kraška zemlja kamnita,
čeprav si trda, pusta, vsa izpita,
ker nam kot siromašna, vendar dobra mati
več daješ, kakor more kdo dajati.
Šli bomo, če je treba, tudi med grobove,
poklicali nazaj vse hčere in sinove,
da skupaj z njimi te osvobodimo,
na tebi vnovič srečno zaživimo.”
Objavil je dve pesniški zbirki; 1968 “Pognale so na tujih tleh” ter “Človeku pojem ” 1989 leta obe v Ljubljani.
Kovček 