Te dneve mineva 50 let od kar je v vasi Lože pri Vipavi umrl Josip Švagelj. Le dve leti je lahko živel v svojem rojstnem kraju kamor se je leta 1965 preselil iz Buenos Airesa. Celih 40 let je živel v “Velikem Buenos Airesu”. Kot mnogi Slovenci z Primorske se je tja preslil leta 1929. Takoj po prihodu v to veliko in takrat bogato deželo se je vključil v sokolsko društvo št. 1 na Paternalu. To je bil predel Buenos Airesa, kjer je takrat živelo največ Slovencev. Bil je dolgoletni tajnik tega društva. Ko je le to prenehalo delovati, se je vključil v druga prosvetna društva. Posebej je bil aktiven kot sodelovec pri slovenskih časopisih v Argentini.
Ko sta bila na Paternalu in v Villa Devotu ustanovljena slovenska tečaja se je Josip Švagelj s vso požrtvovalnistjo in vnemo lotil učiteljevanja.. Skratka povsod, kjer je bilo potrebno delo slovesnkega rodoljuba je bil Švagelj prisoten.
Ljubezen in domotožje do rojstnega kraja sta bila močna, tako močna, da se je leta 1965 vrnil v svoje rojstne Lože za stalno. V tej lepi vasici pa je živel le dve leti. Skromen, kakšen je bil , je vaščane tiho zapustil, V teh dveh letih pa se je udeležil dveh takratnih Izseljenskih piknikov in iskal rojake iz Buenos Aires, ki so obiskali Slovenijo.