Prav gotovo je mesto Cleveland, Ohio, največje slovensko izseljensko mesto, ne samo v ZDA temveč na svetu. Nekoč se je rado govorilo, da je Cleveland tretje največje slovensko mesto. Da je po številu Slovencev , takoj za Ljubljano in Trstom. Res je, da je bilo v 30 letih prejšnjega stoletja v Clevelandu, kar 60.000 ljudi, ki so se opredeljevali, da so Slovenci oziroma, da uporabljajo slovenski jezik. Toda, žal različni metodološki pristopi glede priznavanja oziroma ugotavljanja državljanstva, ne morejo potrditi te teze.
In znotraj tega mesta – zibelke izseljenstva v ZDA pa ima posebno vlogo ulica St. Clair. Vsem ameriškem Slovencem prvega rodu, to so tisti, ki so se naselili v ZDA med leti 1880 in 1900, je bila ta ulica najbolj poznana. Ulica, ki leži blizu jezera Erie, se je imenovala St. Clair Avenue. Le ta je bila v začetku 20 stoletja od E. 30 do E. 79 ceste skoraj povsem slovenska. Bila je središče slovenskega kulturnega, društvenega in gospodarskega življenja v Clevelandu, prestolnici države Ohio. Prav tako so bile stranske ulice, oziroma v preteklosti ceste, vseskozi do Superior Ave naslejene s Slovenci.
Ko so Slovensko izseljensko matico, po njeni ustanovitvi leta 1952, začeli obiskovati izseljenci so bili prvi doma prav iz Clevelanda. Zanimivo, da so ime mesta izgovarjali po slovensko – Kleveland in ne po angleško – Cleveland. Bilo jih je največ in vsi brez izjeme so potrjevali; če si v letih 1900-1940 hodil po St. Clair Ave, se ti je zdelo, da hodiš po kakšnem slovenskem mestu. Večina slovenskih trgovin, gostiln in obrtnih delavnic je imela slovenske napise. Celo Židje so imeli na svojih trgovinah napis: »Govorimo slovensko«.
Ko so pred prvo svetovno vojno, v velikem številu, prihajali v ZDA novi in novi priseljenci iz »starega kraja«, se jih je mnogo ustavilo prav v Clevelandu. Takrat je bila v tem mestu zelo razvita industrija. Mnogi pa so imeli tam svoje prijatelje ali celo sorodnike. Tudi v Sloveniji je ime tega mesta pomenilo blagostanje – cilj potovanja preko velike luže.
Na St. Clair Ave sta bili poleg mnogih slovenskih trgovin in delavnic tudi dve pogrebni podjetji. Tam je bil tudi sedež slovenskih časopisov. Že leta 1895 je bila sezidana prva slovenska cerkev v Clevelandu. 1904 je pričela z delom oziroma odprla vrata Knausova dvorana, kjer so imela slovenska društva v začetku svoje sedeže. Tu so se odigrale tudi prve kulturne prireditve. Delovala je slovenska tiskarna. Saksarjeva potovalna agencija je skrbela za obisk stare domovine.
Leta 1924 so prizadevni Slovenci zgradili največji slovenski narodni dom v Ameriki. Dolgo vrsto let se je v njem odvijalo skoraj celotno slovensko društveno in kulturno življene v Clevelandu. Kasneje so se mu pridružili še ostali domovi. To so bili glavni stebri na katerih je bila postavljena slovenska naselbina v Clevelandu. Le-ta je na svojstven način oblikovala in vplivala na kulturno življenje Slovencev tudi drugod po ZDA.
Danes St. Clair ulica še vedno obstaja, toda še zdaleč ni več slovenska. Po drugi svetovni vojni so se Slovenci začeli seliti v predmestja (Euclid). Če ne bi bilo novih slovenskih priseljencev, ki so tja prišli takoj po koncu druge svetovne vojne, bi bila dom in cerkev gotovo prazna. Tja bi se še v večjem številu preselili temnopolti prebivalci.
Slovenski napisi na trgovinah in gostilnah so docela izginili. Tudi naše govorice ni več moč slišati. Novi priseljenci iz Slovenije so se hitro privadili ameriškim razmeram. Ob sobotah ni več ne duha in sluha po harmonikah in prešernem petju. Nekdanja fantovska meja med »Ribnico« in »Žužemberkom« je izginila. Po gostilnah ni več plesov. V jeseni ni več tistega značilnega vonja po moštu, ko so vinski trgovci kar sami prešali grozdje in delali vino. Že nekaj desetletji ni več nedeljskih slikovitih parad, ki so se vile po St. Clair Ave. V teh paradah so seveda sodelovale tudi preostale narodnostne skupnosti, ki so živele oziroma še žive v Clevelandu, hrvaška, ukrajinska, litvanska ter ostale.
Ko sem leta 1989 prvikrat obiskal Cleveland, sem na St. Clairu še videl obledele slovenske napise. Lahko sem spil pijačo v še dveh slovenski domovih (Narodni in delavski). Lahko sem si privoščil kosilo pri znani slovenski gostilni »Pri Strletu«. Ko pa sem ga v začetku 90.let ponovno obiskal se je mesto povsem spremenilo. Iz nekoč železarskega kraja, so ga z uvedbo novih industrij temelječih na novih znanjih ter tehnologijah, povsem spremenili. Spremenilo se je tudi prebivalstvo. Ulica St. Clair še obstoji. Prav tako tudi Slovenci, čeprav na ulici ne živi skorajda nihče več.
St. Clair Ave pa bo v zavesti slovenskih izseljencev vedno ostala kot kraj, kjer so nekoč bili Slovenci v večini…
Md leti 1964 in1967 se je vCleveland iz Slovenije preselila družina PUST. Njeni člani takrat so bili mož Edo- Edvard Pust, žena Alida Pust- Roccoli in hčerka Carmen Pust. Kasneja se jim je tam rodila še ena hčerka, ki pa ji ne vem imena. Prišli so iz Jesenic. Bili so moji prijateli, zato bi zelo rada vedela, če kdo ve kaj o njih , ali so še živi. Bila bi presrečna ,če bi lahko dobila kakršno koli informacijo o njih. V upanju na kakšen odziv, se iskreno zahvaljujem.
Všeč mi jeVšeč mi je
Spoštovana ga Baloh. Omenjene družine ne poznam, kar pa ni nič pretresljivega, če jo želite najti. Predlagam , da me pokličete (o41 444 016) in mi poveste zadnje naslove oziroma stike, ki ste jih imeli z družino Pust. Mislim, da jih bova , glede na trenutno visoko stanje digitalizacije tudi našli (če bodo seveda oni to želeli)
Lep Pozdrav
Všeč mi jeVšeč mi je
Spoštovani. Ne vem, če je Vaša stran še aktualna, pa vendar, iščem Doro Korun – ne poznam priimka, če je poročena in Srečko-ta Korun. Oba sta bila doma v Hrvaški Istri – Raša. Spomnim se, da je Dora od doma že več kot 40 let, Srečko pa malo manj. Oba sta bratranca mojega moža. Žal, nimamo nobenih stikov. Vem pa, da je mama bila nekaj časa pri njiju, nato pa se je vrnila domov, kjer sta oba z možem v Raši tudi pokopana. Iščem tudi v Raši, ker je bila Srečkotova žena doma z Raše, pa žal ne vem priimka. Za kakršno koli informacijo prisrčna hvala in lep pozdrav. Stanka Petrič (stanislava.petric@siol.net).
Všeč mi jeVšeč mi je