Nekaj drobcev iz zgodovine Slovencev v La Salle ,Illinoisu, ZDA 

 

Poleg Pensilvanije in Ohia je Illinois ena tistih držav, kjer so se Slovenci najraje ustavljali v letih ob koncu 19. in začetkih 20. Stoletja, ko je bilo izseljevanje Slovencev v ZDA najštevilčnejše.

Država Illinois leži zahodno od Ohia ob Michiganskem jezeru in sega ob Misisipiju na jugu do točke, kjer se vanj steka Ohio. Po vsej državi so raztreseni kraji z večjimi slovenskimi naselbinami. Največje slovensko naselje v tej državi je v Chicagu, ki je za Clevelandom največja slovenska naselbina v Ameriki.

Poleg tega so še naslednji kraji v katerih žive Slovenci; Waukegan, Joliet, lemont, La Salle in Cicertown. Najprej si poglejmo kako so rastli oziroma se povezovali Slovenci v  mestu  La Salle. Ime je dobilo po francoskem raziskovalcu Robertu de la Salle (1643-1687)

Leta 1897 je Pavel Pirc v La Salle ustanovil slovensko naselje

Pavel Pirc je bil prvi Slovenec, ki je leta 1887 prispel v La Salle in se tam naselil. Za njim so začeli prihajati drugi slovenski naseljenci in novo naselje se je iz leta v leto večalo. Seveda že davno ni več med živimi nihče izmed teh prvih naseljencev. Zadnji je konec 60 prejšnjega stoletja let odšel Jože Bregach star preko 90 let.

Ti prvi naseljenci so večinoma delali v premogovnikih, cinkarnah in cementarnah. Precej je bilo tudi slovenskih obrtnikov in gostilničarjev. Mlajši naseljenci pa so bili večinoma zaposlenih v sosednjem mestu Peru, ki se ponaša z največjo tovarno ur na svetu, v katerih je bilo v najboljših časih zaposlenih okrog 4000 delavcev-

Cela vrsta slovenskih društev.

Slovenci v La Salle so bili zelo aktivni. Že 25-septembra 1903 je bil ustanovni sestanek prvega podpornega društva, za katerega je bilo izredno veliko zanimanja. To pa največ zaradi tega, ker takrat v ZDA še ni bilo zakonov, ki bi delavcem nudili zatočišče za primer bolezni, nesreče in smrti. Novoustanovljeno društvo je dobilo ime “Triglav Ko se kmalu za tem ustanovila Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) se ji je društvo “Triglav “pridružilo.

Že kmalu za tem leta 1908 so v La Salle Slovenci ustanovili društvo “Sokol“, ki se je prav tako vključil v SNPJ pod -Loža 98.  Društvo SNPJ je bilo hitro razvijajoče se društvo Slovencev temelječo na principu “bratskih organizacij”. Imelo je vedno več članov, ki so se organizirali v “lože” (lodge).

Življenje v ZDA je v večini primerov, pomenilo za izseljence, neodvisno od kod so prišli, tudi prvi stik z demokracijo. Le ta je vključevala tudi nove oblike delovanja oziroma povezovanja. Tak primer je bil tudi hitro razvijajoča  se enakopravnost med spoloma. In tako so tudi Slovenke, predvsem mlada dekleta, ki so v glavnem že bila rojena v ZDA leta  ustanovile društvo “Jutranja zora”. To, povsem žensko društvo se je leta 1934 povezalo z društvom “Triglavom”, ki je že uspešno delovalo v La Salle.

Ko so se  v La Salle , v začetku 20. Stoletja, začele zgrinjati množice delavcev iz vseh delov Evrope so tam kar po vrsti pričele z delom cinkarne. Le te so potrebovale veliko pridnih rok. Pravice delavcev, predvsem  pa varnostni pogoji v nevarnih obratih, so bili šele v povojih. Sindikalno gibanje se je prebujalo. Vsi prvi promotorji delavskih pravic so prihajali iz Evrope. Zato ni slučaj, da se je le 6 let po nastanku Triglava ustanovilo novo društvo Slovencev – “Edinost” istega leta v septembru pa še društvo “Od boja do zmage Tudi to se je kmalu že leta 1921 vstopilo v SNPJ, delovalo je kot ložo 337

Poleg zavzemanja za delavske pravice pa so Slovenci v La Salle že leta 1916 ustanovili prvo društvo, ki se je ukvarjalo z kulturnim dogajanjem. Društvo se je imenovalo “Soča”

Leta 1925 so ustanovili društvo “Zavednost, ki je delovalo v okviru “Slovenske svobodomiselne podporne zveze”. Leta 1941 se je tudi to združilo s SNPJ.

Pešanje slovenstva.

Relativno kmalu pa se je pri Slovencih pokazal problem pred katerim ni imuna nobena priseljenska skupnost: neznanje materinega jezika. Naporno delo staršev, odsotnost učiteljev slovenščine, sta povzročila, da so  se mladi, ki niso več dobro obvladali slovenščine, izogibali dejavnosti slovenskih društev-

Zato je bilo leta 1926 ustanovljeno društvo “Mohavk” ,ki je delovalo v angleščini. Na ta način so pionirji slovenstva le dosegli, da so se njihovi otroci vključevali v aktivnosti , ki so jih organizirala slovenska društva. Za kratek čas so celo dosegli, da se je tudi mlajša generacija začela zbirati v slovenskih prostorih

Malo pred začetkom druge svetovne vojne so si prizadevne Slovenke organizirale svoj “Gospodinjski klub“. Kmalu za tem pa njihovi možje niso hoteli zaostajati pri inovativnosti in so tudi oni ustanovili nov klub: “Gospodarski klub”.

Po koncu druge svetovne vojne se je ta bogata aktivnost Slovencev v La Salle začela zmanjševati. Prvi priseljenci so ostareli, mnogih ni bilo več, nekateri so si poiskali toplejše kraje: predvsem v Kaliforniji in kasneje na Floridi. Njihovi otroci, ki so ostali v La Salle so z pridobljeno izobrazbo in poznavanjem angleškega jezika začeli iskati in so tudi našli delo v drugih krajih Illinoisa ali celo v drugih ameriških državah.

Nekoč bogata aktivnost Slovencev je začela pešati. Najdalj so ostale aktivnosti bratskih organizacij. O tem pa več prihodnjič prihodnjič.

 

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s