Zbirko 69 –ih pesmi in 4-ih zgodb, ki jo je nedavno izdalo slovensko društvo Lipa iz Zadra, je Marija Ivoš naslovila z »U pjesme protjerana«. Vsega občudovanja je vredno dejstvo, da relativno maloštevilno društvo, kot je Lipa že v nepolnem letu izda drugo knjigo oziroma zbirko pesmi svoje članice. Za knjigo Andreje Malte »Svakodnevne stvari« je sedaj izšla že druga knjiga članice Slovenskega društva Lipa z naslovom, ki je v močno poveden oziroma pomenljiv.
Čeprav je knjiga izšla šele v njenem tretjem življenjskem ciklusu, ni potrebno ,oziroma deluje preskromno opravičilo oziroma pojasnjevanje, zakaj se je šele sedaj odločila za izdajo te knjige.
Marija Ivoš, profesorica hrvaškega jezika in likovne umetnosti je vseskozi živela in dihala z umetnostjo. Res, da do sedaj večinoma v likovnem smislu in je zato ta literarna zbirka pač prva. Upajmo lahko le da ji bodo še sledile.
Zbirka »U pjeseme protjerana« (» V pisanje potisnjena«) je sestavljena iz petih ciklusov; Ptice, Za tebe ljubavi je ovo sve, Molitve majki, Nisu zapaljene vatre, Trčanje do sunca.
Pesmi iz ciklusa »Ptice« so polne spominov . Tako kot ptice letijo po širnem nebu so tudi avtoričin spomini tisti, ki kažejo na njene želje , vseskozi pobezane z ljubeznijo. Le ta je pri Mariji močno prisotna in iskrena. Posebej še sedaj ko veliko stvari gleda z časovne razdalje.
Avtorica živi v Zadru. Dogodki v bližnji zgodovini povezani z domovinsko vojno so lepo opisani v poglavju »Molitve majki« Te pesmi so prepričljive in presegajo lokalni vojni spopad ter jih lahko razumemo kot klic po miru.
Zbirka vključuje tudi štiri zgodbe, ki kažejo na njeno izredno literarno zapažanje majhnih , toda pomembnih dogodkov. Zgodba o »teti Malčki« je nadvse pomembna predvsem zaradi tega, ker nam daje odgovor, zakaj je ga. Ivoš članica Slovenskega društva Lipa iz Zadra. Po očetu je namreč Slovenka, ki pa v Sloveniji nikoli ni živela.
Pretresljiv je opis njenega kratkega obiska v deželi očeta, ki sicer nikoli ni bila njena dežela. Zaveda pa se koreni od koder izhaja. Skorajda epski je opis dogodka, ko njen oče po dvajsetih letih nenapovedan obišče svojo slepo teto (staršev nima več živih) v rojstnem kraju. Ko stopi v sobo ga spozna po prvem stavku , ki ga izreče… ne da bi se predstavil….
Zgolj tisti, ki poznajo oziroma čutijo, kaj je tujina , kaj je nepoznavanje jezika svojih staršev lahko začutijo in razumejo naročilo njenega očeta, ki ji je zabičal, da pri obisku tete Malčke ne sme govoriti…. Bilo bi ga sram, ker bi pred teto pokazal, da svoje hčerke ni naučil slovensko…
Zbirka je vredna prevoda v slovenski jezik. Bralci pa bodo zagotovo čakali njeno novo zbirko pesmi ali novel. 
Kovček 