Drugo leto se bomo spomnili 120 obletnice rojstva največjega in najpomembnejšega slovenskega izseljenca – Louisa Adamiča. Ob tej priliki bo Slovenska izseljenska matica, skupaj še z ostalimi institucijami v Sloveniji pripravila več prireditev.
Že sedaj pa se lahko spomnimo prvih začetkov proučevanja življenja in dela Louisa Adamiča v Sloveniji. V Združenih državah Amerike so prve raziskave o delu Luisa Adamiča potekala še dosti prej.
Nepolnih pet let po njegovi smrti je leta 1956 Majda Zavašnik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, diplomirala z nalogo »Louis Adamič- naš rojak, kronist in slikar naših izseljencev«.
Z sprejemom te naloge, se je pri nas začelo aktivno proučevati življenje in delo tega velikana slovenskega izseljenstva. Zavašnikovi so sledili še mnogi drugi raziskovalci. Najpomembnejša in najplodovitejša pa je do sedaj, nedvomno dr. Janja Žitnik-Serafin.
Prav je, da se pred začetki proslavljanja 120 obletnice rojstva Louisa Adamiča podrobneje spomnimo Zavašnikove diplomske naloge, ki je temelj kasnejših proučevanj življenja in dela Louisa Adamiča. Naloga je obsegala; življenjepis, analizo Adamičevega dela, pregled prevodov njegovih del v slovenščino, sinteze, vitre in bibliografijo.
Izvod svoje naloge je poslala tudi rojaku Janku Roglju, dolgoletnemu Adamičevemu prijatelju, ki ji je pomagal pri zbiranju podatkov. Rogelj je nalogo izročil takratnemu časopisu – polmesečniku »New era- Nova doba«, glasilu ameriške bratske zveze, ki je izhajala v Clevelandu. Nova doba je v večih nadaljevanjih, nalogo objavila v letu 1957. Odziv med bralci je bil takrat izjemen. Objavljanje naloge je povzročilo kar nekaj odzivov bralcev, ki so Adamiča osebno poznali.
Kovček 