Kje v Chicagu so pokopani Slovenci?
Poleg Clevelanda v Ohiu, živi v ZDA največ Slovencev še v Chicagu, Illinois. V preteklosti je bila slovenska skupnost v tem velikem mestu relativno močno prisotna Številčno se seveda ni mogla primerjati s češko ali poljsko skupnostjo, pa čeprav so si bili zelo sorodni in so v tem izrazito multikulturnem mestu tesno sodelovali. Zato tudi ni slučaj, da je Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) prav po zgledu sorodnih čeških in poljskih organizacija prevzela njihov način pokopavanja svojih članov.
Leta 1934 je SNPJ na pokopališču Woodlawn memorial Park v Chicagu uredila poseben del za pokop svojih članov. O tem piše v jubilejno številki »Prosvete« (št.127 z dne 1. julija ) tedanji tajnik chicaške federacije društev SNPJ Frank Alesh: Chicaški Slovenci so pokopavali svoje mrtve na javnih-mestnih pokopališčih, medtem ko so imeli Čehi in Poljaki po ameriških naselbinah svoja lastna pokopališča. Zlasti so organizirali taka pokopališča češki svobodomisleci, da ne bi imeli stalnih sporov z upravami katoliških pokopališč.
Leta 1934 pa je prišel zastopnik chicaškega pokopališča Woodlawn memorial Park, Čeh Hugo Fraila k tedanjemu tajniku chicaške federacije društev SNPJ Franku Aleshu in mu ponudil na tem pokopališču prostor za 800 grobov, ki naj bi tvorili »sekcijo SNPJ« na tem pokopališču. Chicaška federacija pa bi morala v dveh letih teh 800 parcel prodati svojim članom oziroma jih sama odkupit.
Ideja pa se ni gladko odvijala, kajti med člani SNPJ je sprva zaradi raznih predsodkov in »tradicije« naletela na različna mnenja in so bili številni člani proti lastnemu pokopališču, češ »skrbimo za žive ljudi, za umrle pa naj skrbijo svojci«. Toda kljub pomislekom je aktivnost potekala dalje in uprava pokopališča je ta del že uredila. Organizirali so tudi slovesno otvoritev sekcije SNPJ na pokopališču. Ob tej proslavi so govorili dr. John Zavetnik, Frank Alesh, Donald Lotrič (tedanji predsednik chicaške federacije društev SNPJ) ter pogrebnik Žafran.
Nasprotja načrtu lastnega pokopališča, pa so še vedno obstajala. Tako je na primer, navkljub sklepu , da bodo na pokopališču nastopili tudi pevci društva »Sava« tja prišlo le 10 pevcev , kar je bilo premalo za nastop.
Prodaja parcel je šla počasi od rok, vendar so ob agitaciji, od slovenske hiše do hiše, oddali v nekaj letih 400 parcel za grobove. Vendar je zamisel prodrla in sekcija SNPJ pokopališča se je »prijela«. Kot prve so bile na tem delu pokopališča pokopane rojakinje Berta Ciganich, Mary Divjak in hčerka pomožnega tajnika SNPJ Antona Trojerja.
Uvedli so tudi spominske obrede, ki potekajo vsako leto na »Decoration Day« 30.maja po ZDA. Iz leta v leto se je teh spominskih obredov udeležilo več chicaških rojakov, tako sorodnikov pokopanih, kot tudi drugih. Takrat preberejo imena rojakov, ki so pokopani na tem delu pokopališča. Ob tej priliki je tudi kratki kulturni program, ki so ga ,dokler so obstajali, napolnili prizadevni pevci slovenskega pevskega zbora »France Prešern« iz Chicaga.